Agata Tomažič. Foto: Osebni arhiv/Boštjan Pucelj
Agata Tomažič. Foto: Osebni arhiv/Boštjan Pucelj

Danes, na Ta veseli dan kulture, kulturne ustanove na široko odpirajo vrata obiskovalcem. Privabljajo jih tudi z brezplačnimi dogodki, vsi so zelo dobro obiskani. "Čeprav ta dan zame ni nič posebnega, saj kupujem knjige, obiskujem muzeje in galerije, tudi gledališče, vse leto, to podpiram," je v oddaji Ob osmih dejala pisateljica, publicistka, nekdanja novinarka Agata Tomažič. Ob tem pa se sprašuje, "kje se zatakne, da ljudje, ki z veseljem pridejo uživat to brezplačno kulturo, potem večkrat ne zaidejo v te ustanove. Nekateri bi si to vendarle lahko večkrat privoščili. Vemo, da so v kulturnih ustanovah še posebej prijazni do upokojencev, študentov in brezposelnih. Ti imajo brezplačne ali vsaj cenejše vstopnice."

Agata Tomažič pravi, da ji je bil všeč predlagani francoski model, po katerem vsak dobi neko določeno število točk oziroma kuponov za kulturo. To je povečalo prodajo knjig, obisk muzejev in drugih kulturnih ustanov vse leto, ne samo en dan. Pri nas pa, razen na Ta veseli dan kulture, nikdar ni gneče v galerijah in muzejih. Še več, vedno razmišljamo, ali bi dali tistih nekaj evrov za vstopnino. "Ko smo v tujini, tega ne počnemo. Z veseljem odštejemo, kolikor zahtevajo, pa so to veliko višji zneski kot doma, ni pa nujno, da je ponudba dosti boljša, v izbranih svetovnih muzejih že, drugje pa ne nujno." Tudi nekatere slovenske kulturne ustanove ponujajo izbran program, pravi Agata Tomažič.

Sorodna novica Že 25. leto zapored kulturne in umetniške ustanove po državi na široko odpirajo svoja vrata

Shizofreni odnos do kulture

Vsekakor je kultura državotvorni steber države. Imamo pa do nje dvoličen odnos, pravi Agata Tomažič. "Privoščila si bom malo pisateljske svobode. Recimo, kot da bi bil neki moški poročen z neko žensko, katere lepoto ves čas kuje v zvezde, jo predstavlja, se ponosno sprehaja z njo, ji izkazuje vsakršne pozornosti. Ko pa sta sama, ko gresta zvečer spat, se obrne na drugo stran in je niti ne pogleda. Ali še huje, zateka se k prostitutkam. Takšen odnos imamo Slovenci do kulture," opisuje Agata Tomažič. Imamo samostojne kulturne delavce s statusom samozaposlenih v kulturi, ki morajo ta status izkazovati z izjemnimi dosežki, država jim plačuje prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, ampak zaslužijo lahko približno 1700 evrov. "To se mi zdi škandalozno. To pomeni, da smo se kot narod odločili, da bomo imeli reven ustvarjalni sloj. Umetnike, ki bodo pisali o prekarnosti, o tem, da si ne morejo kupiti stanovanja. Nekdo bo moral ugrizniti v to kislo jabolko. A takega ministra ali ministrice doslej še ni bilo. Bojim pa se, da je to nekaj, česar se nihče ne želi lotiti. Ves čas se vrtimo okoli tega in ne pridemo nikamor."

Praktična kultura

Čim prej bi morali ugotoviti, da kultura ne sme biti namenjena samo občudovanju, ampak ima lahko tudi zelo praktične vidike, je prepričana Agata Tomažič. "Ne govorim o komercializaciji. Kultura je lahko gonilna sila nekega gospodarskega razvoja. Ne tako banalno, kot je učinek Guggenheima: zgradiš muzej moderne umetnosti, pridejo turisti in je mesto na zeleni veji, kakor se je zgodilo v Bilbau. Ne, tega si ne želimo. Nas bo pa obisk muzeja, galerije, prebrana knjiga ali obisk filmskega festivala naredil bolj človeške, empatične. Teh učinkov ne gre podcenjevati."

Si res želimo vedeti, koliko knjig kdo prebere

"Vse se suče okoli tega, koliko knjig posameznik prebere na leto. Sama, priznam, tega nisem vedela. Začela sem šteti in si zapisovati med pandemijo," pripoveduje Agata Tomažič. O tem, da ne beremo, se ne govori. In če v anketah samo sprašujejo, koliko knjig kdo prebere, in če je družbeno zaželeno, da se veliko berejo knjige, potem ankete ne dajo nujno realne ocene. "Mogoče realno preberejo še manj. Moj pomislek je, zakaj moramo to vedeti, ali si res želimo to vedeti. Jaz bi o teh raziskavah, če kažejo tako slabo sliko, uvedla poročanje, podobno kot o samomoru, o čemer se ne govori oziroma manj in tako, kot je primerno. To je treba nekako izenačiti. O tem, da ne bereš, se ne govori, to je nekaj takega kot gnil zob, za katerega si sam kriv in ki ga je treba izruvati."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Agata Tomažič: Kultura je lahko tudi gonilo gospodarskega razvoja