Na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, muzeji, galerije, gledališča in druge kulturne ustanove po Sloveniji vse od leta 2000 ponudijo brezplačen vstop na svoje dogodke – od brezplačnih razstav, vodenih ogledov, delavnic, predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Del dogodkov pa se odvija seveda tudi zunaj ustanov.

"Vas zanima umetnost, arhitektura, zgodovina, tehnika, umetna obrt ali kulturni dogodki za otroke?" nagovarjajo na ministrstvu za kulturo. Na svoji spletni strani ob tem opominjajo, da je ponekod obvezna predhodna prijava, saj je število mest omejeno, ponekod pa si je treba zagotoviti brezplačne vstopnice.

Nekaj drobcev današnjega dogajanja
Letos med prireditvami najdemo na primer vodene oglede po zaodrju SNG-ja Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti, Lutkovnega gledališča Maribor in Prešernovega gledališča Kranj.

Udeležiti se je mogoče tudi vodenih ogledov po Križankah, Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) ter Ljubljanskem gradu. Organiziran je tudi vodeni ogled po Nebotičniku ob 130-letnici rojstva njegovega arhitekta Vladimirja Šubica.

V Slovenskem etnografskem muzeju, Jakopičevi galeriji, Metliškem gradu, Tehniškem muzeju, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana ter drugod vabijo na javna vodstva po razstavah.

Na ta dan se odpira tudi več razstav v galerijah in muzejih. Med njimi so razstava Tomata Koširja v Galeriji Prešernovih nagrajencev, razstave ob 150-letnici rojstva akademskega kiparja Franca Bernekerja v Galeriji Slovenj Gradec in gostujoča razstava z Japonske v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, naslovljena Hirošima in Nagasaki 1945 - takrat in nikoli več.

Knjigoljube med drugim vabijo na pogovore ob knjigah, kot sta knjigi o igralcu Juriju Součku in o glasbenici Eldi Viler. Odvil se bo tudi odprti mikrofon z Anjo Zag Golob, ki bo z branjem svojih stvaritev povabila vse, ki so naklonjeni slovenski poeziji, da poprimejo za mikrofon.

V Novem mestu, Velenju, Slovenj Gradcu in Sežani so organizirane brezplačne filmske projekcije. Dogodke za otroke pa so med drugim pripravili v Narodni galeriji, Lutkovnem ateljeju Lutkarnice Koper, Kinu Velenje in na Ljubljanskem gradu.

Kultura v Sloveniji v številkah
Statistični urad je tudi letos pred Tem veselim dnevom kulture objavil statistične podatke za kulturo za preteklo leto, ob teh pa tudi ekonomski vidik kulture za leto 2022. Podatke si lahko ogledate na tej povezavi.

Kultura je pomemben del "tega, kar smo, in seveda tudi tega, kar si želimo biti"
"3. december zaznamujemo kot Ta veseli dan kulture že 25. leto zapored. Letos je začel veljati tudi nov Nacionalni program za kulturo, ki kulturo opredeljuje kot javno dobro. To pomeni decentralizacijo, boljše pogoje dela za delavke in delavce v kulturnem sektorju ter široko dostopnost kulturnih vsebin za vse prebivalke in prebivalce v Republiki Sloveniji. Naj bo Ta veseli dan kulture poln kulturnih in umetnostnih doživetij za vsakogar. Naj bo vsak dan − dan za kulturo," je v poslanici ob tem dnevu sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Po njenih besedah imamo Slovenci privilegij, da se s Prešernovim dnevom, Muzejsko nočjo in Tem veselim dnem kulture srečujemo brezplačno z vsakršno kulturno dejavnostjo. "Vesela sem, da se temu projektu priključujejo skoraj vsi kulturni zavodi – tako javni, nevladne organizacije kot tudi različni občinski zavodi in tudi samonikli dogodki. To daje temu dnevu en poseben pomen. Hkrati pa kaže tudi odnos naše države in prebivalcev do kulture, torej da je to eden izmed naših konstitutivnih delov, pomemben resor, del naše družbe, identitete, tega, kar smo, in seveda tudi tega, kar si želimo biti," je še za Radio Slovenija povedala ministrica.

Zakaj si kulture ne privoščimo večkrat?
Ob tem dnevu so v radijski oddaji Ob osmih gostili pisateljico, publicistko in nekdanjo novinarko Agato Tomažič, ki je med drugim poudarila: "Čeprav ta dan zame ni nič posebnega, saj kupujem knjige, obiskujem muzeje in galerije, tudi gledališče, vse leto, to podpiram, sprašujem pa se, kje se zatakne, da ljudje, ki z veseljem pridejo uživat to brezplačno kulturo, potem večkrat ne zaidejo v te ustanove."

Razkritje imen Prešernovih nagrajencev
Ta veseli dan kulture oz. dan odprtih vrat slovenske kulture zaznamujemo na pobudo ministrstva za kulturo, njegov namen pa je dodatno spodbuditi k obisku kulturnih ustanov. Ob tem dnevu Upravni odbor Prešernovega sklada razkrije imena Prešernovih nagrajencev.

Nagradi za življenjsko delo za leto 2025 prejmeta kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada, ki se podeljujejo za obdobje zadnjih treh let, pa vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Za leto 2024 sta Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer.

Prešeren v preoblekah je projekt, ki prinaša priredbe najbolj uspešnih uglasbitev Prešernove poezije v izvedbi popularnih pevcev: