Helena Koder, nekdanja sodelavka nacionalne televizije, je obogatila spored Televizije Slovenija kot scenaristka in režiserka številnih izvrstnih dokumentarnih filmov. Za svoj opus je prejela Štigličevo nagrado za življenjsko delo, zdaj pa jo prvič spoznavamo tudi kot literarno ustvarjalko. V knjigi Krošnja z neznanimi sadeži je izšlo enajst esejev, ki jih je pisala zadnjih petnajst let, saj jo je, kot pravi, vedno zanimalo, kako človek doživlja umetnost. Zato so to eseji osebnih občutenj, doživetih premišljevanj o umetnosti, o velikih imenih literature, filma, slikarstva, glasbe, filozofije. Avtorica se spominja tudi svojih bližnjih in popisuje svoj osebni svet skozi odnos do drugega.

Helena Koder takole strne misel o eseju: "Esej je zelo osebna zvrst pisanja. Osebno razumem tako, da pišeš iz sebe, ne o sebi. Kolikor sebe vpletaš, se vpletaš le zato, da pojasnjuješ nekaj drugega, da govoriš o drugem, da govoriš o predmetu svojega zanimanja s svojega stališča. Zato je esej tako krasen. Seveda sprejemamo umetnost tudi razumsko, ampak doživljamo jo čustveno."

Helena Koder nas nagovarja z erudicijo, izbrušenim slogom in iskreno neposrednostjo hkrati. Eseji so motivno pestri, segajo na različna polja umetnosti. Asociativno nanizane misli in prizori so le na videz razpršeni, v resnici pa globoko notranje povezani; spremlja jih tudi sugestivno izbrano slikovno gradivo. V doživetih, z eleganco, pronicljivo mislijo in čustveno toplino napisanih besedilih srečamo sodobnike in velike zgodovinske figure, denimo Radojko Vrančič, Milana Jesiha, Petra Kolška, Urbana Kodra, Prousta, Szymborsko, Handkeja, Dostojevskega, Tarkovskega, Montaigna, Kanta, Descartesa, Vermeerja in mnoge druge.

Oddajo bomo sklenili s predstavitvijo nove pesniške zbirke Anje Zag Golob, ki z vsako knjigo poezije navduši z izrazito avtorsko poetiko. O njeni izjemnosti govorita kar dve Jenkovi nagradi, o prelomnih učinkih, ki jih s svojo držo prinaša v naš literarni prostor, pa zelo obiskana javna branja ter lepi odzivi bralcev in kritikov.

Sorodna novica Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži

V prepričanju, da si poezija zasluži spoštljiv odnos in da se je treba potruditi za pot do bralcev, je tudi novo zbirko, kot dve poprej, izdala v samozaložbi. Njena peta knjiga poezije nosi naslov Watson in je napisana z jasnim konceptom. V njej doživimo jezik kot novo pojavnost, ki igrivo, humorno, hkrati pa kritično, zavzeto raziskuje in širi pomenska polja, z referencami na umetnost, znanost, dosežke človeškega uma in duha pa spodbuja k odprtosti do drugega, k več človečnosti in solidarnosti. Ni naključje, da se vsaka pesem začne z besedo pes. Pogovor s pesnico smo posneli v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana, ki opravlja zelo pomembno družbeno vlogo, na kar posebej opozori tudi pesnica.

Anja Zag Golob o tem, zakaj potrebujemo poezijo: "Ne vem, kako lahko ljudje živijo brez poezije. Sebe reducirati izključno na želodec – nimamo za to možganov. Poezija poleg emotivnega in solidarnostnega momenta, ki ga vsebuje, omogoča na ravni jezika razumeti metaforo. Metafora je pa nujna, če hočeš vzpostaviti komunikacijo, zato ker moraš biti sposoben argumentirati – spoštljivo, ne agresivno. Ne moreš samega sebe prikrajšati za poezijo. Poezija je nekaj najvišjega, kar smo kot človeštvo dosegli."