Arheološke raziskave potekajo v sklopu celovite prenove poslopja, v katerem je sedež hrvaške vlade, ki ga je močno poškodoval potres marca lani. Prva faza raziskav poteka na severni strani dvorišča znotraj vladnega kompleksa, bolj znanega kot Banski dvori. To sta mestni palači, zgrajeni v prvi polovici 18. stoletja na območju, kjer so pred tem stale srednjeveške zgradbe.

Kot je povedal hrvaški premier Andrej Plenković, so arheologi v preteklih mesecih razkrili doslej neznano zgodovino poslopja. Poudaril je, da so našli vrsto predmetov, "ki pričajo o neprekinjeni 3000-letni zgodovini življenja na tem območju, od prazgodovine do danes", so zapisali na spletni strani hrvaške vlade, zapis o najdbi pa je delil tudi na Twitterju (desno).

Našli tudi nenavadni "škorenjček"
Najdbe prvih izkopavanj je predstavila direktorica hrvaškega restavratorskega zavoda Tajana Pleše. Kot najpomembnejši je izpostavila predmet, ki po obliki spominja na škorenjček. Ocenjujejo, da je nastal v bronasti dobi, približno 1200 let pred našim štetjem, čemu je služil, pa še ugotavljajo.

Odkrili so tudi vrsto predmetov iz starejše železne dobe, iz obdobja približno 700–600 let pred našim štetjem, in zaponko iz mlajše železne dobe na prehodu iz 2. v 1. stoletje pred našim štetjem.

Prepričani so, da predmeti kažejo na obstoj večjega in močnega prazgodovinskega mesta, ki je obstajalo skoraj tisočletje.

Kaj so jedli v srednjem veku?
Kot je povedal vodja raziskav arheolog Petar Sekulić je to tudi eno najbogatejših najdišč na Hrvaškem iz obdobja srednjega veka. Našli so novec, t. i. banovec iz leta 1280, in sledi shrambe iz 14. stoletja, v kateri so naleteli na posode s semeni. Tako bodo lahko analizirali tudi to, s čim so se prebivalci srednjeveškega Zagreba prehranjevali.

Izkopali so še pečat iz 15. ali 16. stoletja, s katerim so označevali angleške tkanine, več deset šivank iz tistega časa ter habsburški novec iz leta 1583.

Raziskave v Banskih dvorih bodo nadaljevali na južnem delu dvorišča.

Načrtujejo tudi obnovo številnih drugih kulturno-zgodovinskih zgradb v starem zagrebškem mestnem jedru, ki so bile poškodovane v potresu. Med najbolj poškodovanimi sakralnimi objekti je poleg zagrebške katedrale cerkev sv. Katarine, v kateri občasno potekajo tudi maše v slovenskem jeziku.