Obveznost javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je določena v zakonu o javnem naročanju, z zakonom o debirokratizaciji, ki ga je vlada prejšnji mesec poslala v obravnavo v DZ, pa naj bi se ta določba odpravila. Vidi jih namreč kot birokratsko oviro.

Sorodna novica Vlada potrdila zakon o debirokratizaciji, ki posega v kar 20 veljavnih zakonov

Je "birokratska ovira" nujno negativen termin?
"S to oznako se strinjamo," so v današnjem dopisu poslancem, ki bodo v kratkem predlog zakona o debirokratizaciji obravnavali, zapisali v zbornici za arhitekturo in prostor. A v nasprotju z vlado vidijo javne arhitekturne natečaje kot birokratsko oviro pred nepremišljenimi posegi v prostor, pred nekakovostno gradnjo, pred monopoli v stroki, pred prirejenimi javnimi razpisi in pred sistemsko korupcijo.

Boljšega sistema, kot je natečaj, ne poznamo
Priznavajo sicer, da imajo natečaji svoje pomanjkljivosti. A boljšega sistema izbora projektantskih rešitev ne poznamo, so zapisali in poudarili, da natečajev, kjer strokovna žirija med prispelimi rešitvami izbere tisto, ki je najprimernejša za javni objekt, nikakor ne moremo nadomestiti z običajnimi javnimi razpisi. "Natečaji so nujen birokratski postopek za kakovostno odločanje o gradnji in drugih posegih v prostor," so zapisali.

Demokracija v odločanju
Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Gre za najbolj transparentno in najbolj demokratično obliko odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.

Samo za največje javne investicije
Postregli so še s podatkom, da javni arhitekturni natečaji predstavljajo zgolj od dva do tri odstotke vrednosti vseh projektantskih storitev za javne naročnike, saj obravnavajo predvsem največje javne investicije. Čeprav ne obravnavajo manjših gradenj, pa zato obravnavajo najpomembnejše izmed njih: šole, bolnišnice, knjižnice, javne ustanove in tako naprej. S tem imajo izjemen vpliv na kakovost celotnega grajenega okolja in na kulturo bivanja pri nas, so poudarili.

Ob tem so v zbornici spomnili, da pravkar poteka tudi sprejem sprememb zakona o javnem naročanju, pri katerem je v okviru javne razprave že bila dosežena kakovostna rešitev glede obveznosti javnih arhitekturnih natečajev. Zato ne vidijo nobene potrebe, da bi zakon o debirokratizaciji posegal v zakon o javnih naročilih, tik preden bo ta prav tako prišel v obravnavo v DZ.