Gorenjski muzej je današnji mednarodni dan muzejev v Kranju počastil z odprtjem razstave Plečnik na Gorenjskem. Postavitev v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju odstira dela, ki jih je na Gorenjskem zasnoval Plečnik in odsevajo njegovo vizijo in filozofijo.

2022 je Plečnikovo leto
V letošnjem Plečnikovem letu, ko mineva 150 let od rojstva slovenskega arhitekta, nanj spominjajo različne razstave in druge prireditve. Največ je ustvarjal na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani, a pomembne stvaritve je zapustil tudi drugje po Sloveniji. V Gorenjskem muzeju so se zato odločili, da predstavijo njegova dela na Gorenjskem s poudarkom na delih v Kranju, ki kažejo Plečnikovo ustvarjalnost in predanost umetnosti.

Kot je v zloženki razstave pojasnila kustosinja Gorenjskega muzeja Ana Debeljak, Plečnikova dela odsevajo njegovo vizijo in filozofijo. V času vzpona moderne arhitekture je navdih črpal v klasičnih arhitekturnih delih. Z odklonom od tedanjih smernic je odkrival nove meje, znanje pa je prenesel tudi na številne generacije študentov, ki so njegovi filozofiji dodali svoj izvirni slog.

Plečnik, ki je na osi Dunaj-Praga-Ljubljana deloval od konca 19. pa vse do petdesetih let 20. stoletja, je največji pečat zapustil v Ljubljani. Pustil pa ga je tudi v Kranju, ko je po drugi svetovni vojni široko kulturno razgledani Črtomir Zorec, ki je bil med drugim pisatelj in muzealec, dal pobudo za ureditev mesta.

Že leta 1936 je Plečnik sodeloval pri načrtovanju vile Bežek na Koroški cesti v Kranju. Plečnikov povojni opus pa je vseboval dve izvedbi in dva večja načrta. V letih od 1950 do 1953 je adaptiral Prešernovo gledališče, v letih 1954 in 1955 je uredil in opremil Roženvenski klanec. Leta 1950 je izdelal načrt za nov most čez Kokro, v letu 1953 načrt za preureditev Prešernove hiše, leta 1955 pa je predložil še načrt za novo kranjsko mestno hišo.