Do 22. ure so se zvrstile delavnice, razprave, primeri, premierna predvajanja. Na odru bodo sodelavci Radia Slovenija in gostujoči predavatelji iz Slovenije ter tujine, tudi tokrat pa festival nastaja v sodelovanju programov Radia Slovenija s partnerji. Za vse dogodke v Cukrarni so na voljo brezplačne vstopnice, število mest za posamezne dogodke je omejeno.

Najboljše zgodbe pač še zmeraj radi poslušamo
Nedvomno velja, da ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe, a najboljše zgodbe še zmeraj radi poslušamo. "Kdo jih ustvarja najbolj kreativno in kako? Jih bo umetna inteligenca ustvarjala bolje? Vrhunska zvočna produkcija je lahko tudi igra, radijska igra. Kdaj avdioigra postane dokument časa in kdaj avdioprodukcija dokumentarec? Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu? Navdih?" so med drugim vprašanja, na katera poskuša odgovarjati Avdiofestival.

"Snovalci festivala se pogosto sprašujemo o radijskem mediju in prihodnosti avdiovsebin ter nanje iščemo raznovrstne, neobičajne in kolikor se da kreativne odgovore. Tudi avdiovsebine morajo biti takšne. Radio Slovenija in njegovi radijski programi dnevno dokazujejo, da se da razvijati na zelo različne, zanimive in uspešne načine. To je pravzaprav temelj tega, kar mi ustvarjamo že 95 let," je ob festivalu povedal v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular.

Njen pogled v digitalno prihodnost
Dodal je še, da so zgodbe tiste, ki "pritegnejo poslušalke in poslušalce in mi si jih želimo ustvarjati čim bolje, zanimiveje in jim s kakovostjo po vsebinski in tehnični plati dati vsebinsko in časovno relevanco. Ali nam to uspeva? Glede na visoko poslušanost je odgovor da. Radio Slovenija pa mora gledati predvsem v digitalno prihodnost."

Radioplayer Slovenija, ki povezuje večino slovenskih radijskih postaj
Potekala sta tudi okrogla miza Radio jutri in predstavitev projekta Radioplayer Slovenija. Na pobudo Radia Slovenija in ob podpori ministrstva za kulturo ter Medijske zbornice pri GZS-ju se je namreč večina slovenskih radijskih postaj pridružila razvojnemu projektu Radioplayer Slovenija, ki ima za glavna cilja krepitev radijskega trga in ohranitev položaja radia ob razmahu tehnoloških velikanov. "Projekt vzpostavlja tehnološki standard in enotno uporabniško avdioizkušnjo za naprave, povezane z internetom. Radioplayer je tehnologija in predvajalnik za povezana vozila in spletne strani ter aplikacija za mobilni telefon in pametne naprave. Na predstavitvi bodo sodelovali tudi predstavniki podjetja Radioplayer Worldwide," piše v sporočilu za javnost.

Projektu, ki sicer deluje že v 20 državah, se je na pobudo Radia Slovenija sedaj priključila tudi večina slovenskih radijskih postaj. Radioplayer je po besedah v. d. direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja poenoten predvajalnik, s pomočjo katerega lahko bistveno enostavneje dostopamo do različnih radijskih vsebin oziroma programov, tudi podcastov, vsebin na zahtevo, z zamikom in tako naprej. "To je pravzaprav orodje, s katerim si bistveno lažje pridobimo vse avdio vsebine, ki nas zanimajo, ki obstajajo pri nas, na svoj telefon, na pametni zvočnik, na katerokoli pametno napravo, lahko tudi televizijo," je dejal. Tako po njegovih navedbah uporabniku ni treba preklapljati med različnimi aplikacijami ali medijskimi izdajatelji.

Projektu Radioplayer Slovenija se je pridružilo več kot 40 radijskih postaj, ki pokrivajo skoraj 90 odstotkov radijskega trga pri nas, želijo pa vključiti celotno radijsko tržišče. Radioplayer bo po Štularjevih napovedih v slovenščini na voljo 1. decembra.

Gre za tehnološko prednastavljeno rešitev za sodobne avtomobile, s čimer bo radio na nek način okrepil svoj položaj, ki ga zdaj izgublja, dodaja. "S projektom Radioplayer dobivamo tudi dostop do avtomobilskih partnerjev, do katerega mi samostojno kot slovensko tržišče, ki je absolutno premajhno, nimamo dostopa," je še dejal. Podjetje Radioplayer Worldwide pa ta dostop po njegovih pojasnilih ima in v imenu radijskega trga sklepa pogodbe in dogovore z avtomobilskimi proizvajalci, tako bo ta prednastavljena tehnološka rešitev na voljo tudi slovenskim uporabnikom na sodobnih avtomobilih, ki so povezani z internetom.

Slovenija bo 21. država na svetu in 20. v Evropi, kjer ponudnike radijskih vsebin povezuje Radioplayer. Predstavnik podjetja Radioplayer Worldwide Lawrence Galkoff je poudaril pomen združevanja radijskih deležnikov v državi, kajti konkurenca ni več sosednja radijska postaja, temveč tehnološki velikani, ki želijo del radijskega kolača po vsem svetu. Z Radioplayerjem po njegovih besedah zagotavljajo, da ima radijska industrija združen glas, ko se pogovarja s ključnimi igralci v avtomobilski in tehnološki industriji.

Projekt Radiplayer Slovenija sta podprla tudi medijska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije in ministrstvo za kulturo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan pravi, da so projekt podprli, ker se zavedajo pomembne vloge radijskega novinarstva in razumejo pomen specifičnih radijskih zvrsti, ki imajo tako v nacionalnih kot komercialnih programih skupni imenovalec - govorjeno slovensko besedo.

Ob tem je spomnil, da radiu napovedujejo zaton že več kot pol stoletja, toda pokazal je "izjemno radoživost in zmožnost prilagoditve na novo medijsko in tehnološko okolje". Vzpostavitev Radioplayerja je po njegovih besedah nujen korak za slovensko radijsko krajino, saj ima radio namreč prihodnost "zgolj v primeru, da bo uspešno tekmoval z drugimi avdiovizualnimi medijskimi vsebinami, in sicer z boljšo dostopnostjo in uporabniku prijaznejšo izkušnjo".

Med drugim bo potekala delavnica o produkciji podkastov DW PodcasTraining. V živo bo izvedena radijska igra Proge, ki prepleta izpovedi petih ljudi, ki so doživeli spolno nasilje, temu bo sledil pogovor. Na delavnici montaže zvoka bo Nick Dunkerley predstavil enostavnost poteka dela v danskem programu za urejanje zvoka Hindenburg, ki je nastal z mislijo na radijskega novinarja ali producenta podkastov. V živo bo mogoče prisluhniti podkastu za mlade Jabolka, hruške in knjige.

V okviru pogovora aUdIo prihodnosti bodo razmišljali, kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti. V pogovoru Kaj se zgodi, ko odpovejo komunikacijske poti? bo mogoče slišati zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh avgustovske ujme spoznali, da je narava močnejša od številnih tehnoloških pridobitev.

V živo je potekal podkast Evolucija užitka, ki mu bo sledil pogovor o spolnosti in predstavitev nove dokumentarne serije in podkasta Prvič, namenjenih mladim. Na delavnici Kreativna zvočna podoba bodo govorili o namenu celostne radijske zvočne podobe. V živo bosta potekala tudi športna podkasta Žoga je okrogla in Dvokorak.

Potekal je tudi pogovor Potovanja na robu noči o vlogi sodobnega radia za tiste, ki ne vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih, navdihnjen z istoimensko dokumentarno radijsko igro. V političnem podkastu Umetnost možnega so analizirali aktualno politično dogajanje s tistimi, ki spremljajo politično dogajanje "iz prve vrste" in politike spremljajo ter se z njimi pogovarjajo tudi brez kamer in mikrofonov.

Prav tako je bilo v živo bo mogoče prisluhniti pogovornemu podkastu Mihilizem, s katerim se na Radio Slovenija vrača Miha Šalehar, ki se je pogovarjal z Borutom Pahorjem. Potekali so tudi pogovor z avtorji podkastov Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita.