Ker so Avstrijo večkrat kritizirali, da ni v celoti sprejela svoje zgodovine, je bil muzej pogosto razumljen kot spomenik Dollfussu, ki je vladal od leta 1932 do leta 1934, ko so ga ubili avstrijski nacisti.

Muzej so s finančnim vložkom lokalne skupnosti odprli leta 1998 v Dollfussovi rojstni hiši v Texingtalu v Spodnji Avstriji. Vseboval je približno 200 eksponatov, vključno z njegovo uniformo, aktovko in fotografijami. Dollfussa in njegovo nasprotovanje nacistom je večinoma hvalil, kritiki pa so ocenili, da bi nanj moral pogledati z več zornih kotov, tudi z vidika nasprotovanja njegovi vzpostavitvi diktature, suspendiranja parlamenta in zapiranja nasprotnikov.

Muzej ni bil deležen večje pozornosti, dokler ni leta 2021 župan mesta Texingtal Gerhard Karner postal notranji minister pod konservativno Ljudsko stranko (ÖVP), skupnost 1700 ljudi in muzej pa sta se znašla v središču pozornosti. Na začetku leta 2022 so ga začasno zaprli, strokovnjaki pa so morali preučiti njegovo nadaljnjo usodo.

Dollfussovi dediči in drugi, ki so posodili muzejske predmete, so sicer zahtevali, naj predmete predajo deželi Spodnji Avstriji, ki jo vodi konservativna vlada. "Izpolnili smo njihovo željo," je za tiskovno agencijo AFP povedal sedanji župan Texingtala Guenther Pfeiffer in dodal, da so predali večino predmetov.

Aktivist Alexander Hauer je povedal, da so "Dollfussa častili kot kanclerja, čeprav je suspendiral parlament ... Leta od 1933 do 1938 so popolnoma zanemarjena tema," opozarja – in dodaja, da je muzej "najprej in predvsem spomenik".

Avtrijo približal fašistični Italiji
Kancler je z odpravo prve republike spremenil Avstrijo v avtoritarno državo, utemeljeno na načelih konservativnega katolištva in italijanskega fašizma. Ko je leta 1932 postal kancler, se je moral spoprijeti z resno gospodarsko krizo, zato se ni odločil za avstrijsko združitev z Nemčijo. Od tega sta ga deloma odvrnila visoko posojilo Društva narodov in strah pred nasprotnimi ukrepi zahodnih zaveznikov. Na odločne socialdemokratske in nacionalistične očitke o neučinkovitosti njegove politike se je odzval z vse hujšim avtoritarizmom. Oprl se je na italijanskega diktatorja Benita Mussolinija in z njim podpisal meddržavni sporazum. Razpustil je parlament in ustavo prilagodil italijanski.

25. julija 1934 so avstrijski simpatizerji nacizma napadli kanclerski urad na Dunaju v upanju, da bodo vlado prisilili k odstopu in vzpostavili režim, ki bo naklonjen Hitlerjevi Nemčiji.
Državni udar ni uspel, Dollfussa pa so ustrelili. Nasledil ga je Kurt Schuschnigg, preden si je Avstrijo leta 1938 priključila nacistična Nemčija. Do leta 2017 je Dollfussov portret visel v parlamentu.

Leta 2012 je začel veljati zakon o priznanju tistih, ki jih je država med letoma 1933 in 1938 preganjala.