Piet Mondrian, Kompozicija št. II, 1930, 51 x 51 cm. Foto: AP
Piet Mondrian, Kompozicija št. II, 1930, 51 x 51 cm. Foto: AP

"Najpomembnejša Mondrianova dela so redko na dražbah, saj so številna v najprestižnejših muzejskih zbirkah po vsem svetu," je po pisanju BBC-ja dejal Julian Dawes, vodja oddelka za impresionistično in moderno umetnost pri Sotheby'su.

Menjava lastnika po skoraj 40 letih
Sliko je kupil zbiratelj iz Azije, a dražbena hiša ni razkrila njegovega imena. Kompozicija št. II je bila predtem prodana leta 1983 za 2,15 milijona dolarjev, kar bi ustrezalo današnjim 6,4 milijona dolarjev. Daws je nedavni nakup označil za "dogodek, ki se zgodi enkrat v generaciji".

Mondrian je najbolj znan po svojih asimetrično razporejenih kvadratih različnih barv, obrobljenih z debelimi črtami. S svojimi stvaritvami je prispeval k vzponu abstraktne umetnosti v 40. in 50. letih preteklega stoletja ter pooseblja slog umetnosti tistega časa. "Delo brni od elektrike, ki odraža energijo slikarstva v Evropi v tem času," je njegovo delo opisal Oliver Barker, predsednik evropske podružnice Sotheby'sa.

Od umirjenih pejsažev do abstraktnih stvaritev
Leta 1872 v Amersfoortu blizu Utrechta rojeni Piet Mondrian se je na študij slikarstva odpravil v Amsterdam. Sprva je slikal umirjene pejsaže v nežnih barvah, leta 1911 je v Parizu eksperimentiral z bolj živimi barvami in se pod vplivom kubizma usmeril v abstraktno slikarstvo. Vse bolj je krčil kompozicijske elemente in na koncu pristal pri navpičnih in vodoravnih črtah ter skrbno razporejenih ploskvah čistih osnovnih barv.

Piet Mondrian (1872–1944). Foto: Wikipedia
Piet Mondrian (1872–1944). Foto: Wikipedia

Leta 1917 je s slikarjem Theom van Doesburgom in še dvema umetnikoma ustanovil umetniško revijo in gibanje de Stijl. V reviji je teoretično utemeljil svoj abstraktni slog, imenovan neoplasticizem. Po Mondrianovem prepričanju naloga umetnosti ni bila reprodukcija stvarnih objektov, temveč izražanje absolutnega, ki je skrito v realnosti. "Realnosti se želim približati, kolikor je le mogoče. Da bi prodrl v bistvo stvari, abstrahiram," je izjavil nekoč.

Leta 1938 je pred nacisti zbežal v London, od tam pa dve leti pozneje v New York. V ZDA je sprostil strogo formo, opustil črne linije in jih nadomestil s potezami sijajnih barv. Pomembno je vplival na sodobno slikarstvo, arhitekturo in oblikovanje. Umrl je v New Yorku leta 1944.