Klaus Albrecht Schröder, direktor muzeja Albertina, katerega začetki segajo v drugo polovico 18. stoletja, ko je tedaj še v bratislavskem gradu svojo grafično zbirko razstavil saško-tešenski vojvoda Albert Kasimir, je sporočil, da so v muzeju začeli s popolno evakuacijo vseh depojev, saj jih je začela ogrožati visoka podtalnica. Dela, ki so razstavljena, pa so varna in zato slabo vreme ne ogroža normalnega delovanja muzeja. Kot piše časopis Die Presse, zaenkrat ni poškodovano niti eno umetniško delo, saj so ekspeditivno evakuirali najbolj ogrožene sektorje depoja oziroma približno 1.000 kvadratnih metrov dvorano.
Slovita grafična zbirka muzeja Albertina je bila nazadnje natančno popisana leta 1998. Tedaj je bilo ugotoljeno, da ima muzej v lasti okoli 41.000 risb in akvarelov, 300 skicirnih knjižic in okoli 900.000 grafičnih listov. Zanimiva je tudi Albertinina arhitekturna zbirka z okoli 15.000 objekti in več kot 35.000 deli na papirju, med katerimi so med drugimi prezentacije zamisli znamenitega pionirja modernistične arhitekture Adolfa Loosa, tistega, ki je dejal, da je ornament zločin.
Donacija družine Batliner
Velika sreča se je muzeju nasmehnila leta 2007, ko je Albertina kot posojilo za nedoločen čas prejela zbirko Batliner oziroma zbirko liechtensteinskega pravnika in finančnika Herberta Batlinerja ter njegove žene. Zbirka obsega okoli 500 del, katerih kakovostni vrhunec naj bi predstavljala dela Marca Chagalla in Kazimirja Maleviča. Pomemben poudarek zbirke je tudi predstavitev dela obeh polov nemškega ekspresionizma, to je ustvarjalcev, zbranih v skupinah Der blaue Reiter (Modri jezdec) in Die Brücke (Most). Omembe vreden je tudi prikaz nadrealistov Renéja Magritta, Maxa Ernsta in Juana Miroja ter ruskih avantgardistov.
4. julij 1776 - rojstni dan Albertine in ZDA
Vrnimo se še nekoliko na začetek zgodbe. Ustanovna listina muzeja Albertina je bila podpisana 4. julija 1776, torej prav na dan, ko so ustanovili Združene države Amerike. Za javnost je muzej postal dostopen šele leta 1822 oziroma ob smrti vojvode Alberta, ki je do tedaj uspel zbrati okoli 14.000 risb in 200.000 grafičnih listov, ki še danes tvorijo jedro veličastne zbirke, ki je od leta 1919 formalno-pravno last avstrijske države. Nekakšen simbol stalne zbirke Albertine ostaja Zajec Albrechta Dürerja iz leta 1502, sicer pa so v grafični zbirki tudi dela Michelangela, Leonarda da Vincija, Raphaela, Tiepola, Casparja Davida Friedricha, Williama Blaka in še mnogo drugih izjemnih umetnikov.
Spodaj vam predstavljamo izsek iz Albertinine grafične zbirke.