Film Ben Hur je leta 1960 osvojil kar 11 oskarjev. Foto:
Film Ben Hur je leta 1960 osvojil kar 11 oskarjev. Foto:
Ben Hur
Charleton Heston, ki je leta 1959 odigral naslovno vlogo, je leta 2003 Benu Huru posodil glas v animiranem filmu Ben Hur režiserja Williama R. Kowalchuka Jr.
Ben Hur
Konjske dirke na življenje in smrt veljajo za enega najznamenitejših filmskih prizorov vseh časov.

Produkcijo ameriškega TV-omrežja ABC, kanadske televije CBC, španske Antenne 3 in nemške postaje Pro Sieben, bodo prvič predvajali prihodnje leto in pravzaprav si nihče od udeleženih v delovnem procesu ne dela utvar, da bi lahko novi film premagal tistega, ki je leta 1960 osvojil kar 11 oskarjev. Tudi David Wyler ne, ki kot producent nadaljuje družinsko tradicijo ukvarjanja z zgodbo judovskega sužnja, ki se upira rimski nadvladi. Tradicijo zato, ker je njegov oče kar dvakrat sodeloval pri filmu o Benu Huru. Malo je namreč znano dejstvo, da je bil William Wyler pomočnik režiserja Frederica Nobila, ko je ta leta 1925 snemal nemi film Ben Hur: Zgodba o Kristusu.

Južni Maroko, kjer znova poteka antika
Novi film režira Steve Shill, ki se je z zgodovinskimi zgodbami spopadal že kot režiser nekaj epizod velikopotezne nanizanke Rim hiše HBO, Tudorji in Deadwood. Kot je v zadnjih letih že prišlo v navado, film snemajo v Maroku, natančneje v studiih Atlas v kraju Quarzazate, kjer so posneli že več tako imenovanih 'filmov v sandalih', tudi Gladiatorja Ridleyja Scotta; prav tako pa so tu snemali tudi film Kundun Martina Scorseseja ter še dva projekta Ridleyja Scotta, in sicer Sestreljenega črnega jastreba in Nebeško kraljestvo.

Viktorijanska žajfnica, ki je ne gre jemati popolnoma resno
Ben Hur - naslovno vlogo igra Joseph Morgan - tudi tokrat sledi romanu Lewa Wallaca iz leta 1880, za katerega producent Wyler pravi, da je "viktorijanska žajfnica", v zvezi s katero nikakor ni razumno spraševati se o resničnosti v njej zapisanih dejstev. Po njegovem je bistveno le sporočilo. Kot piše časopis Frankfurt Allgemeine Zeitung, gre preprosto za zgodbo o dveh bratih, od katerih se eden odloči za uspeh za vsako ceno, drugi pa sklene, da ni vredno življenja posvetiti maščevanju.

Brata sta krvni sin rimskega vojskovodje in njegov judovski posinovljenec. Slednji - Ben Hur - se vrne v Jeruzalem in se, ogorčen ob pogledu na zatiranje Judov, odloči za maščevanje Rimljanom. V kontekstu maščevanja se dogodi tudi znameniti prizor konjskih dirk. Do konca, ob katerem se kot moralni zmagovalec izkaže Ben Hur, ki najde tudi Kristusovo vero, se dogodi vrsta peripetij, od Ben Hurovega suženjskega služenja na galeji do obolenja in čudežne ozdravitve do gobavosti njegove sestre in matere.