Ahmadou Kourouma je napisal zgodbo o otrocih vojakih. Foto:
Ahmadou Kourouma je napisal zgodbo o otrocih vojakih. Foto:

Tako brez pritoževanja sprejme Birahima vse krivice in težave, ki ga zadenejo v življenju. Zamorček, ki to ni zato, ker je črn in froc, kot pravi sam, ampak ker slabo govori francosko, najde razloge za težave v tem, da je nesramen, nespodoben in preklet, ker je naredil hudo svoji mami. Če namreč žališ mamo in ona umre z jezo v srcu, te namreč prekolne in je nad tabo prekletstvo, in nič ne gre pri tebi in nič ti ne gre, verovanje črnih afriških zamorskih domorodcev mladi Birahima pojasni že prav na začetku.



Prav s slovarji Kourouma doseže, da se bralci ne ukvarjajo z vprašanjem, od kje neizobraženemu otroku visokoleteče besede, ampak uživajo v bogatem jeziku dela, v katerem se v istem odstavku nasmehnejo ob dečkovem razmišljanju, da je bila njegova mati kot mlada devica ljubka kot gazela, se zdrznejo ob novici, da jo je njen sin vedno videl na hrbtu ali riti, v dreku in smradu, a nato izvejo, da je bil njen obraz včasih kot okrušen biser. Slengovske in prostaške besede delo napravljajo verjetno, afriške, ki jih razloži Inventar leksikalnih posebnosti, eden od štirih slovarjev, bralca ponesejo naravnost v Liberijo in Sierro Leone, s "finimi besedami" pa delo dobi občutek evropskosti.

A pisan in živ jezik je le sredstvo, s katerim avtor opisuje Neafričanom povsem nepredstavljive in tuje pojave, kot so verovanje v moč vračev, odraščanje otrok na ulici, plemenske vojne in življenje otrok vojakov. Prek pripovedovanja mladega zamorčka, ob katerem spoznamo tudi njegove prijatelje in soborce, Kourouma bralcem razloži, kako se mladi sploh znajdejo v središču plemenskih spopadov, ki jih pri desetih letih, včasih še prej, ne bi smeli zadevati, kako jim pogum dajejo droge in kako jih zavest o ubijanju spremlja do konca življenja.

Avtor iz Slonokoščene obale, ki je delo napisal na pobudo malih somalskih beguncev v Džibutiju, pri opisovanju ne zapade v patetičnost, saj Birahima sprejema vse težave, ne da bi se po zahodnjaški navadi spraševal, zakaj mu bog nalaga take preizkušnje. Alahu ni treba biti pravičen, Alah lahko zavrne daritve in prošnje, meni zamorček. Prav zaradi njegove preprostosti, naravnosti in neizumetničenosti mu bralci bolj verjamemo, se vživimo v njegove težave in - začnemo z druge plati premišljevati o dogajanju v Zahodni Afriki. Dogajanju, ki ni del daljne preteklosti, kot bi včasih radi verjeli, ampak se s težavami, ki jih opisuje Kourouma, otroci in odrasli spopadajo tudi zdaj. Prav ta trenutek.