V romanu, ki je bil od leta 2003 preveden že v 42 jezikov, avtor bralca takoj pritegne z opisom zadnjih trenutkov slovitega kustosa Jacquesa Saunierja, ki so ga umorili v prostorih pariškega muzeja Louvra. S svojimi zadnjimi močmi skuša kustos poskrbeti, da bi ostal ključ do ene največjih prevar krščanskega sveta varen pred sovražnikovimi dolgimi prsti.

Sauničrejeve zadnje besede lahko razvozlata le ameriški profesor simbologije Robert Langdon in francoska kriptologinja Sophie Neveu, ki se takoj podata v odkrivanje skrivnostnega morilca. Skozi napeto zgodbo bralec spoznava nadvse zanimiv svet zgodovine umetnosti, saj se lahko glavna junaka do odgovorov pogosto prebijeta le s pomočjo sporočil, ki jih v sebi skrivajo največje svetovne umetnine.

Čeprav se največ namigov skriva prav v delih enega največjih renesančnih mojstrov Leonarda da Vincija, pa pisatelj poskrbi, da spozna bralec tudi slikarske, kiparske in arhitekturne dosežke drugih obdobij. Pri tem se ne osredotoča le na najpomembnejše umetnine, ampak se pogosto ustavi prav pri manj poznanih izdelkih in njihovi zapleteni ikonografiji.

Robert in Sophie tako s pomočjo vseh teh namigov in anagramov kmalu spoznata, da ne raziskujeta le umora, ampak sta na poti do odkritja prave resnice o svetem gralu, ki jo evropski skrivni red Sionsko priorstvo s svojimi slavnimi člani že stoletja skriva zlasti pred cerkveno oblastjo. Že nekaj časa pa si želi do dokazov o pravi identiteti svetega grala dokopati zlasti vatikanska prelatura, poznana po imenu Opus Dei.

Tako avtor počasi razkriva že poznano teorijo o pravi identiteti svetega grala, po kateri ne gre za kelih, iz katerega je pil Jezus pred svojo smrtjo. Prav ta teorija o »pravem« Jezusovem življenju in potomstvu, ki ga nekateri zgodovinarji povezujejo celo z dinastijo frankovskih kraljev Merovingov, pa sproža zlasti med cerkvenimi krogi številne polemike.

Za slovenski prevod romana, ki je pri Mladinski knjigi izšel že v šestem ponatisu, je poskrbela Nataše Müller.