Potem se izkaže, da drugi roman mlade britanske piske Daisy Johnson čisto v redu učinkuje kot nekontaminirana žanrska fikcija.

Da je žanr tudi na Slovenskem postal "velika stvar", pričajo opazni premiki v založniških programih; zdaj tudi resne založbe izdajajo Stephena Kinga in resne zbirke klasike trdega žanra. LUD Literatura, ki do pred kratkim sploh ni izdajala prevodnega romanopisja, je pred kratkim ustanovila žanrsko zbirko Piknik, kjer namerava – sodeč po prvem letniku – izdajati po eno sodobno in klasično delo na leto. Pohvalno. Pikniku na robu ceste bratov Strugacki iz leta 1972 tako pospremi sodobni roman Sestri, leta 2020 objavljen psihološki roman, ki bi ga lahko ohlapno označili za južnjaško gotiko, če se ne bi odvijal na angleškem podeželju, konkretno v Yorkshiru, kamor se v hišo sestre pokojnega očeta z mamo preselita sestri July in September.

Sestri nista kar tako, rojeni sta pičlih deset mesecev narazen, za popolno zadovoljstvo ne potrebujeta ne šole ne stika z vrstniki. Pač pa ju druži "neka tajna zveza", morda celo nadnaravna povezava, predvsem pa travmatični dogodek iz bližnje preteklosti – in nikoli razčiščen odnos s pokojnim očetom. Mama je ilustratorka in njuni podobi uporablja v svojih risbah, sicer pa se z njima tako rekoč ne ukvarja; sestri povečini živita v svojem izoliranem svetu, čeprav mamine ilustracije vplivajo nanju in še dodatno zamegljujejo njuno percepcijo realnosti in fikcije. Dokler. Tisti dokler je točka preloma romana, ki bi ob preočitnem razkritju povedal preveč. Zato so tu žanrski idiomi, ki so zgovorni na drugačen način: starejša September je dominantna, bolj divja, bolj avanturistična, deset mesecev mlajša July ji povečini sledi in uboga. Dokler. V romanu je še en pomemben protagonist, nedavno naseljena hiša ("hiša umiritve") ob obali, ki ima, tako kot vsi protagonisti, "zgodovino"; živi in utripa s sestrama in občasno – tako se zdi – vsrkava oziroma "obravnava" njune čustvene pretrese, ki se bodo stopnjevali ob spominih na potlačene dogodke iz njune prejšnje šole v Oxfordu.

Kljub podrejeni vlogi je pripovedovalka povečini July, do lika močnejše September nas tako vodi izključno (nezanesljiva) naracija mlajše sestre, med katero občasno vskoči mamina razlaga preteklih dogodkov. Sestrski odnos je krut, neprestano niha med zanikanjem in afirmiranjem ljubezni in pozornosti; Ana Schnabl je njuno razmerje v spremni besedi pravilno primerjala z odnosom "genialnih prijateljic" iz Neapeljskega cikla Ferrante. Slikovita proza Daisy Johnson izriše malce klišejsko, a vznemirljivo podobo dekliške adolescence, občasne osamljenosti, iger moči, visenja pred TV-zaslonom, čudaških invencij, paktiranja, izigravanja zaupanja, spolnega prebujanja in neprestanega preizkušanja. Gre za srhljivko, kjer identiteta preprosto mora biti spremenljiva in zmuzljiva; vse drugo bi bilo za roman z naslovom Sestri neprimerno.