Znana slovenska publicistka je skupaj s svojimi dopisovalci predstavila knjigo pisem s homoseksualci z naslovom Drugačna razmerja. Na predstavitvi knjige, ki je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi, so problematizirali fenomene drugačnosti, homofobije in sprejemanja homoseksualnosti.

Koširjeva je zamisel za knjigo pisem z geji dobila po prvem pismu Žareta, ki ga je nagovorila zgodba homoseksualca Adama iz avtoričine knjige Moška pisma, ki je izšla leta 2007. Žare, homoseksualec, HIV-pozitiven, je eden izmed dopisovalcev in tako soavtorjev knjige. Poleg njega so med dopisovalci še v javnosti bolj znane osebe: novinar Aleš Čakš, gejevski aktivist Mitja Blažič, operni pevec Ambrož Bajec-Lapajne, pisatelj Boris Pintar, publicist Milan Šelj in ženska dopisovalka Ida.

Po mnenju Koširjeve je v Sloveniji veliko homofobije in želje, da se o stvareh ne bi govorilo, pač pa bi se jih raje "imelo pod preprogo". Hkrati pa se Koširjevi zdi ravno 21. stoletje čas odpiranja ran in možnosti, "da živimo to, kar smo".

"Vsak si mora zlesti pod kožo"
Čakš, ki je bil kot študent deležen avtoričinih predavanj iz novinarstva, je dejal, da "si mora vsak zlesti pod kožo", se sprejeti in živeti v skladu s tem. Predsodki po njegovih besedah izvirajo zgolj iz nevedenja.

Blažič je dopolnil mnenje Čakša. Kot je dejal, se, če zanikaš sebe, pojavijo travme. Te se, tako Blažič, odražajo kot "ponotranjena homofobija", s katero se ukvarja marsikateri homoseksualec.

Kot je dejal Čakš, je pomembno, da se nekoga najprej sprejme kot človeka, šele nato kot geja. Blažič se s tem ni strinjal. Po njegovem mnenju je spolna usmerjenost povezana z drugačnimi zanimanji. "Kot geja me bodo zanimali filmi za geje, gejevska in lezbična literatura in na splošno homoseksualna (sub)kultura," je pojasnil.

Istospolna usmerjenost "kot barva las"
Za opernega pevca Bajca-Lapajneta je istospolna usmerjenost nepomemben oziroma samo eden izmed segmentov osebnosti, "kot barva las", je dejal. Zdi se mu nesmiselno, da bi se z ljudmi družil le zaradi njihove spolne usmerjenosti. Slovenska družba pa bo zanj normalna šele, ko se bo lahko s partnerjem z roko v roki sprehodil po Čopovi, pa se ne bo nihče obrnil za njima.

Da je homoseksualna usmerjenost pomemben in ne obroben segment osebnosti, je menil pisatelj in sociolog Pintar. Težavo vidi v skriti homoseksualnosti, ki jo je, kot je pojasnil, veliko tudi v islamskem svetu. Islamska kultura je do homoseksualcev precej strpna, dokler se ne izpostavljajo javno, je povedal. Sam se zavzema za odprt diskurz o spolnih identitetah in usmerjenosti.

Ob predstavitvi knjige, ki jo je oblikoval Sašo Urukalo, fotografije pa prispeval Peter Uhan, so se ustavili tudi ob vprašanju virusa HIV. Ta je trenutno med rizičnimi skupinami v Sloveniji najbolj prisoten prav med homoseksualci.