V knjigi sta objavljeni zbirki kratkih zgodb Pasji dnevi, ki je na Slovaškem izšla leta 1970, in Nočna poročila, ki je izšla šest let zatem. Med dvajsetimi zgodbami lahko povlečemo številne vzporednice.

V ospredju je vedno moški protagonist, ki ga Mitana velikokrat uvede kot prvoosebnega junaka, novinarja, ki bolj ali manj uspešno kljubuje uredniškim rokom in stereotipom, ob čemer bralec takoj posumi na avtobiografske prvine. V zbirki Pasji dnevi je osrednji protagonist zgodb tako odraščajoči fant, ki s sestrično raziskuje bizarne dogodke na podeželju, kot tudi mlajši moški, ki se seksualno zbliža z neznanko na tramvaju ali pa starejšemu možakarju povsem naključno pomaga pri samomoru. Značilen protagonist zbirke Nočna poročila pa je poročen moški, ujet v nenavadne življenjske okoliščine, sanje ali celo v nekakšen nadrealističen svet.

Junak zgodbe Nočna poročila se sredi noči znajde v nekakšnem preiskovalnem postopku zaradi izgubljenih ključev, ki jih je kot neodgovoren mož izgubil že četrtič v enem letu, in šele smrt krvoželjne bolhe mu prinese odrešilen spanec. V zgodbi z naslovom Vražji trilček se zdi, da bo novinar, ki ga svojeglava starka ne izpusti iz stanovanja, njen večni ujetnik, a ga reši improvizoričen notni zapis glasbe, ki jo starka sliši le v svoji glavi. Alkoholiziran junak zgodbe Zemlja je okrogla je v svojem deliriju prepričan, da je sredi noči občeval z ženino prijateljico in da mu nočne more zaradi občutkov krivde napovedujejo skorajšnjo smrt. Naslednji dan se z vsemi močmi upira poslovnemu obisku Prage, saj je prepričan, da bo na Praški cesti doživel prometno nesrečo, dokler mu žena ne da vedeti, da je pravzaprav občeval z njo. Zgodbe Dušana Mitane nam tako dajo vedeti, da je sodobni posameznik ujetnik svoje fantazije ali utesnjujočih družbenih norm, iz katerih išče najrazličnejše vrste pobega. Služba in družina mu pomenita še zadnje zavetje pred dokončno izgubo razsodnosti in peklom eksistencialne tesnobe.

Dušan Mitana je nekonvencionalen upornik, mojster samoironije in nenavadnih dramaturških zapletov. Kljub bizarnim okoliščinam, ki prežijo v zgodbah, se z njegovimi junaki lahko poistovetimo, čeprav nam nemalokrat puščajo grenak priokus. Takšna je npr. zgodba Pasji dnevi, v kateri se protagonist spoprijatelji z zapuščenim psom. Medsebojna igra s simpatičnim grizljanjem se kmalu sprevrže v krvav boj za prevlado in golo preživetju, ob katerem bralec ostane brez besed. Besedilo, ki na prvi pogled deluje povsem konvencionalno in v skladu z realizmom našega vsakdana, kmalu pridobi nadrealistične odtenke, ki razgaljajo temne plasti človeškega nezavednega. V avtobiografsko obarvani zgodbi Zadnji rok, objavljeni v zbirki Pasji dnevi, pisatelj zapiše pomenljivo misel:

“Mogoče zato ne morem spati, ker se bojim. Bojim se spanca; spominja me na smrt. Počutim se nemočnega, izgubljenega, prepuščenega na milost in nemilost prežečim nevarnostim. Prepričujem se, da se v budnem stanju lahko soočim z njimi. Morda pa je vse skupaj čisto drugače. Morda se sploh ne bojim. Moram priznati, da veliko stvari o sebi ne vem.”

V knjigi Dušana Mitane Pasji dnevi lahko poleg močno prevladujočega eksistencializma, ki išče vzporednice pri drami absurda, zasledimo tudi spogledovanje z različnimi žanri, npr. s trivialno kriminalko v zgodbi Božično potovanje, politično satiro v zgodbi Pelargonije in erotično literaturo v zgodbi z naslovom V tramvaju. Mitana bralca z duhovitimi dialogi in s preprostim načinom pripovedovanja v trenutku posrka v svoj svet in mu ponudi številne možnosti za interpretacijo zgodbe. Vsekakor lahko rečemo, da zbirka kratkih zgodb Pasji dnevi odslikava družbene razmere v vzhodni Evropi v sedemdesetih letih 20. stoletja in ponuja svojevrstno predstavitev sodobnega antijunaka, ki se upira vsakršnim vnaprejšnjim predvidevanjem, moraliziranju in determiniranosti ter gradi svojo moč na svojem eksistencialnem manku in zavedanju lastne šibkosti. Tudi to je razlog, da se bralec mimogrede poistoveti s protagonistom, ki nenehno prehaja meje med realnim in imaginarnim, normalnim in patološkim ter išče osvoboditev zunaj družbeno določljivih okvirov.

Iz oddaje S knjižnega trga.