Junaka romana Generations of Love spremljamo na življenjski poti od zgodnjega otroštva, ko se prvič zaljubi v svojega daljnega sorodnika Lorenza, prek osnovne šole, ko spozna, da so mu bolj od žogobrca všeč "punčkaste" igre, pa gimnazije, v kateri se dokončno zave, da mu ob pogledih na gola telesa (moških) športnikov ni vseeno in hrepeni za svojim najboljšim prijateljem Sergiom. Na prelomnici med srednjo šolo in študijem v podobi Portugalca Ricarda odkrije spolnost in doživi Sergievo izpoved (na pripovedovalčevo žalost samo platonske) ljubezni. Edina ženska (poleg drage mlajše sestre Caterine) v njegovem življenju, Clelia, mu "spelje" Sergia. Na pragu tridesetih pa najde resnično ljubezen in celo v tradicionalni (in še vedno globoko homofobični) Italiji vzgojenim staršem brez velikanskih pretresov razkrije, da je homoseksualec ... Da se!

Generations of Love (ne, nismo pozabili prevesti naslova, "skrivnost" je razkrita na koncu prispevka) je, čeprav na videz lahkotno branje, močan in pretresljiv roman o tragiki odraščanja, mestoma začinjen z vzdušjem prave situacijske komedije. Matteo B. Bianchi je po pisanju italijanskih kritikov, ki bi knjigo z veseljem uvrstili na seznam obveznega srednješolskega čtiva, ustvaril popolni "poproman", v katerem se prepletajo tesnobe odraščanja, iskanje identitete, popkulturne reference, hkrati pa je Bianchi nezavedno postal glasnik neke generacije Italijanov, ne nujno gejev: "Nekateri so imeli leto 1968, Woodstock, seksualno revolucijo, svinčene čase, postkomunizem. Moja generacija je imela Wanno Marchi." (Wanna Marchi je na italijanskih tv-zaslonih "kraljevala" v 80. letih - prodajala je izdelke za hujšanje in italijanski narod prepričevala, da je - predebel, op. p.)

Bianchi (1966), ki danes živi v Milanu in poleg romanov piše za gledališče, radio in televizijo, pušča v Generations of Love vrata identifikacije z junakom odprta vsakomur - čeprav je pomemben del romana to, da je glavni lik (pripoved ves čas poteka v prvi osebi) homoseksualec, se lahko vsak bralec najde v zadregah, ki jih prinaša odraščanje in zgodnja odraslost, prevzame pa ga tudi nostalgični pogled na čas (seksualne) svobode in mladosti, čas, ki ga ne bo več nazaj ...

Avtor je romanu dodal minileksikon glasbenikov, ki so najbolj zaznamovali njegovo življenje, s citati popevk iz 80. let je prepredeno celotno delo: "And when you want to live how do you start? Where do you go? Who do you need to know? Ob pisanju The boy with the thorn in his side je Morrissey mislil name." (Hm, kaj pa so bila tista ugibanja o Jamesu Deanu in Oscarju Wildu? Naslov pesmi si je za svojo - morda pri njegovih dvajset-in-nekaj letih malce preuranjeno - avtobiografijo sposodil tudi Pete Wentz iz skupine Fall Out Boy, op. p.) Nikakor pa ni naključje, da si je Bianchi naslov romana sposodil pri pesmi Boya Georgea z naslovom - Generations of Love (na desni si lahko ogledate tudi videospot za remiks te pesmi, ki je prvič izšla leta 1990 na albumu The Martyr Mantras).

Alenka Klun