Govora je o Giocondi Belli, umetniški "upornici", ki se nam v slovenščini premierno predstavlja z drobno knjižico Medeni škandal v prevodu Sare Virk. Knjiga predstavlja izbor pesmi iz avtoričine osebne antologije enakega naslova in vsebuje pesmi njenih šestih pesniških zbirk.

Zakaj prav Medeni škandal? Nekaj o tem pove že besedilo na ovitku, ki trdi, da je avtorica "že v sedemdesetih letih z objavljanjem svoje erotične poezije v Nikaragvi povzročila pravi šok". Ob nadaljnjem branju se pojasni tudi kontekst naslovnice, na kateri kraljuje gola ženska figura, ki kaže hrbet – njene obline namreč neustavljivo spominjajo na Willendorfsko Venero. To ni nobeno naključje, Gioconda Belli namreč časti žensko v vsej njeni čutnosti, gracioznosti in življenjski moči. Glavna vrlina njene poezije je prav to, da se ne boji izraziti ne ženstvenosti in ne ženskosti, da venomer išče svoje opredelitve pojma ženska in da zna vse to izraziti na neprisiljeno poetičen način. Njene pesmi imajo močan vpliv na bralca, saj je nesporna mojstrica čaranja prizorov. Skozi naravo zna naslikati tako rekoč vsa svoja občutja, njene pesmi so pravo figurativno popotovanje po Nikaragvi in njenih gozdovih, ognjenikih, gorah in širnem zvezdnatem nebu. Pesmi so pisane v prostem verzu, krasno tekoče pa delujejo zaradi pesničinega občutka za ritem. Ta je umirjen in valujoč, brez grobih rezov ali prekinitev, a nikoli monoton – to preprečuje predvsem vsebina pesmi, pripomore pa tudi izbrušen prevod.

Knjiga Medeni škandal je razdeljena na tri dele, ki jih sicer povezuje pesniški jezik, a se med seboj precej razlikujejo. Prvi del je naslovljen preprosto Eros in govori natanko o tem – o ljubezni. Gioconda Belli jo upesnjuje tako sproščeno in naravno, da človeku – če uporabimo nekoliko romantičen izraz – skoraj zaigra srce. Njena erotika je vsenavzoča, vseobsegajoča, a nikoli vulgarna ali pretirana, kakor bi lahko kdo zmotno sklepal glede na domnevne ekscese, ki obkrožajo njeno ustvarjanje. Z izbiro simbolov in motivov zna avtorica izkušnjo intimnega čutnega odnosa preliti v pesem in jo narediti dostopno, odprto, bližnjo. Eden izmed vrhuncev prvega dela je pesem Jaz, ta, ki te ljubi:

"Jaz raztrosim zvezde med tvojo kožo in svojo / in te prehodim celega, / stezo za stezo, / sezuvam svojo ljubezen, / slačim svoj strah."

Drugi del se odmakne od čutnosti in povzdigne glas – zato je tudi naslovljen Življenje samice. Odpre ga pesem Samosvoja ženska, sklene pa pesem Ničesar ne obžalujem. V tem ciklu nas avtorica spusti najbližje k sebi in k svojemu notranjemu boju. Primerja se z drugimi ženskami, s čimer izraža bojazni in dvome vsake emancipirane ženske v zgodovini, toda hkrati razkrinkava družbo, ki zahteva podrejenost in poslušnost. To kaže na njen ponos, da zmore biti to, kar je in za kar se je odločila, čeprav je ta pot težja. Temu navdihujočemu delu sledi še tretji, Polis, v katerem neposredneje piše o Nikaragvi. Zbirka se surovo konča s ciklom Amerika v jeziku spomina, v katerem pesničina žgoča bolečina ob uničenju indijanskih ljudstev zadene v živo in opominja na to, da prevečkrat mislimo na človeka, a pozabljamo na človečnost. Zbirka Medeni škandal je za današnji in za vse prihodnje čase.
Veronika Šoster, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS).