Potencialne spolne partnerje privablja z neumitim mednožjem in vonji, ki se tam razvijajo. Da, naslov romana Feuchtgebiete, ki bi ga lahko prevedli kot Močvirja ali Vlažna območja, se nanaša na ženske spolne organe. Dogajanje je postavljeno v neko nemško mesto, prvoosebna pripovedovalka pa je 18-letna Helen Memel, dijakinja, ki se znajde na proktološkem oddelku bolnišnice, kjer jo zdravijo zaradi raztrganine zadnjika, ki je posledica britja sramnih dlak.

Helenin skrivni načrt je znova združiti ločena in odtujena starša, tako da bi ju ob istem času povabila na obisk. A starša jo obiščeta le sem ter tja, pa še to zelo na kratko in ob različnih časih. Ko Helen izve, da je bila operacija uspešna - hkrati so ji odstranili tudi hemoroide - in bo šla lahko kmalu domov, se obupano trudi, da bi podaljšala svoje bivanje v bolnišnici. Na skrivaj se poškoduje z delom bolnišnične postelje, zato je potrebna nujna operacija, da bi preprečili preveliko izgubo krvi. Tako podaljša bivanje v bolnišnici, a zaman čaka na svoj "čudež": starša jo celo nehata obiskovati, ko pa poskuša priti v stik z njima po telefonu, se oglašata le telefonski tajnici. Se pa Helen zaljubi v bolničarja Robina in postopoma mladega moža potegne v svoj izkrivljeni svet. Ali se bosta na njegovo željo (vsaj nekaj časa) izogibala Helen tako ljubemu analnemu seksu?

Feuchtgebiete, literarni prvenec Charlotte Roche, je delno avtobiografska zgodba, ki je v avtoričini domovini Nemčiji prvič izšla februarja lani in se povzpela na vrh prodajnih lestvic, tudi (ali predvsem?) po zaslugi kontroverzne tematike. Za mnoge je knjiga zanimiva predstavnica žanra erotične literature, za kritike pa premišljeno tržena pornografija. (Anti)junakinja romana je namreč zelo sproščena v odnosu do svojega telesa in ji ni tuja pravzaprav nobena spolna praksa. Večina romana je sestavljena iz Heleninega razmišljanja, spominov in spolnih fantazij. Dekle je namreč spolno aktivno že od petnajstega leta in promiskuitetno: spolne odnose je imela s številnimi moškimi in fanti, opisuje pa se kot "nenehno pohotno". Kmalu po 18. rojstnem dnevu se je dala sterilizirati, o čemer pa njeni starši ne vedo nič.

Po besedah avtorice Charlotte Roche naj bi bilo kar 70 odstotkov knjige avtobiografske. Tako kot Helen je bila tudi sama, pred tem nemški javnosti najbolj znana kot voditeljski obraz z glasbene televizije Viva Zwei, zelo uporniška hči ločenih staršev in je z veseljem provocirala. Tako kot Helen ima tudi Charlotte uhan v prsni bradavici, njena kritika s higieno obsedene družbe pa se izraža v pogosto kar "ogabnem" vedenju Helen Memel. Avtorica je v številnih intervjujih povedala, da se ji zdi, da družba nasploh pretirava z gonjo za čistočo in nego telesa in da se umetni vonji, kot so parfumi, že stoletja vsiljujejo ženskam. To naj bi zaviralo njihovo - ne le spolno - samouresničitev. Tudi strah pred škodljivimi bakterijami naj bi bil zelo pretiran.

Kot je nekoč povedala avtorica, je želela s knjigo podirati družbene tabuje in kritizirati pretirano obsedenost s čistočo. Tako imajo poleg tega, da so nezadovoljne s svojo postavo, ženske težave tudi z drugimi vidiki svoje telesnosti, kar po mnenju Rochejeve, samooklicane predstavnice novega feminizma, negativno vpliva na njihovo spolno življenje. Prav v vonju telesa in tekočinah naj bi bilo bistvo erotične privlačnosti, ki pa jo kulturne higienske zahteve pogosto zatirajo. Rochejva poziva k premisleku o družbenih zahtevah lepote, kot sta odstranjevanje dlak in vitkost - ženske bi se morale po njenem mnenju vprašati, zakaj sprejemajo določene ukrepe: da bi bile všečne moškim ali same sebi?

Je šokantni učinek Helenine govorice, ki je že davno presegla meje neokusnosti, le poceni poskus provokacije ali resnično uspešen spopad s podiranjem tabujev? Kakor koli že, knjiga Feuchtgebiete je bila najbolje prodajana v Nemčiji v lanskem letu, marca 2008 menda celo najbolje prodajana na svetu. Pošla je v kar 1,3 milijona izvodih. Še enkrat se potrjujeta pravili, da provokacija vedno deluje in da se seks vedno prodaja, pa čeprav se včasih med branjem omenjenega romana vprašamo: Je bil ta opis res potreben? Je tabuje res mogoče podirati s pripovedovanjem, kako si je Helen očetove vilice za pečenje mesa na žaru vtaknila v mednožje in jih nato položila nazaj na pladenj? Ali pa s podrobnim opisovanjem njenega "pobiranja bakterij" na stranišču?

Charlotte Roche nikakor ni prva, ki se je spopadla z opisovanjem gole telesnosti. A gola telesnost je zanimiva predvsem v povezavi z družbo, ki jo obkroža: tega sta se zavedala že Foucault in Bataille. Dejstvo, da je roman doživel tako velikanski javni interes, pa ne more biti le posledica avtoričine medijske prepoznavnosti - in pravila "seks se prodaja" -, ampak tudi tega, da se v knjigi Rochejeve vsak počuti nagovorjenega, so zapisali v recenziji na spletni strani Literatur-Cafe in dodali: "Charlotte Roche piše duhovito in zvito in v nasprotju z vsemi načeli popolnega ženskega telesa iz ženskih revij. Zato je Feuchtgebiete knjiga, za katero moramo biti na čistunskem knjižnem trgu hvaležni."

Če vam nemščina ne predstavlja težav, lahko poslušate odlomek iz romana Feuchtgebiete v interpretaciji avtorice.