Osrednji "junak" epske pesnitve, ki je največje Miltonovo delo, je Satan, padli angel, ki mu bivanje v peklu nič kaj ni pogodu. Zato se skrivaj odpravi v raj, da bi preučil možnosti za uspešen upor svojih privržencev proti Nebeščanom z Bogom na čelu. Po prihodu v Raj Satan spozna najnovejšo stvaritev Boga - človeka.

Izgubljeni raj si je kmalu po izidu priboril položaj enega najpomembnejših del angleške literarne zgodovine in ga še do danes ni izgubil. Delo, ki je izšlo leta 1667, naj bi bilo temeljni mejnik v razvoju angleške poezije, morda še pomembneje pa je, da je Miltonova podoba Satana bistveno zaznamovala predstavo prebivalcev zahodne Evrope o tem zlobnem bitju.

Posebnost Izgubljenega raja je, da je Milton, sicer goreči protestant, v zgodbo vpletel množico bitij iz antične mitologije, česar od krščanskega avtorja ne bi pričakovali. Vendar pa je Milton menil, da je krščanska mitološka ikonografija premalo razvita, da bi lahko nazorno predstavil boj med silami dobrega in zla. Knjiga je zato poslastica za vse, ki jih privlači staroveška mitologija kot tudi odkrivanje pogleda človeka 17. stoletja na stvarjenje sveta ter osnovna pravila morale.

John Milton (1608 - 1674)