Preživeli se nadaljuje neposredno po koncu izvirnika, visoko na severu ruskega severozahoda, kjer skupina Moskovčanov ob jezeru v tajgi med Belim morjem in finsko mejo najde zatočišče pred smrtonosnim virusom.

Vagner svoje junake med iskanjem stoodstotne zaščite pred pandemijo kar malce komično postavi v pretirano paranoičen položaj. Pripovedovalki Anji, poročeni mami najstnika, in skupini povečini privilegiranih Moskovčanov – med njimi so dominantni tast, moževa nekdanja žena s sinom, sitna soseda in še nekaj drugih – kot zatočišče ne zadošča popolnoma izolirano posestvo ob jezeru; odločijo se zateči v malo, nefunkcionalno kolibo na otoku sredi jezera, ki postane njihova kletka in mlinski kamen okrog vratu, sploh potem, ko spoznajo, da je dobro opremljeno in s hrano napolnjeno hišo na obali jezera zaradi njihove neodločnosti zasedla skupina neznancev, ki postanejo gibalo suspenza in glavni fokus premraženih, sestradanih in vse bolj sprtih moskovskih prišlekov.

Oba romana Jane Vagner sta spretno, zelo filmsko spisana, a malce generična žanrska izdelka. Pač pa v diptihu ponudita zanimivo eksistencialno-žanrsko izkušnjo. Če je bila Pandemija zastavljena kot dinamična cestna avantura s številnimi ovirami med Moskvo in polarnim severom, je roman Preživeli popolno nasprotje, na majhen prostor omejena klavstrofobična miniatura. Vagner skonstruira vznemirljivo nadaljevanje, med obema romanoma se namreč zgodi prehod od nomadskega načina življenja k statični plemenski eksistenci. Povedano drugače, če je bil na cesti čas skrajno zreduciran – štela je vsaka sekunda –, je čas na otoku sredi jezera raztegnjen do neznosnosti. Otok postane njihov zapor in purgatorij, zato junakinja obsesivno šteje dneve, kot v celici.

Otok je morda varnejši od nepredvidljive in odprte ceste, vendar prinaša drugačne težave: kako v tem zadušljivem in s konflikti prepojenem prostoru preživeti z minimalnimi resursi? Kako preživeti zimo? Ta snežni kammerspiel obenem prinese zanimive vedenjske obrate; v pomanjkanju obrtnih in preživetvenih spretnosti se moški začnejo obnašati kot ženske in obratno, impulzivne odločitve in jasno izrisane konfrontacije na cesti zamenjajo (ne vedno uspele) taktike zavlačevanja, manipuliranja in barantanja s skrivnostno skupino moških na obali. Preživeli ni klasična apokaliptična zgodba z zombiji ali drugimi nadnaravnimi antagonisti, temveč realistično spisan triler, kjer ob bolje artikuliranih likih največja nevarnost ne prihaja več od zunaj, temveč – ob fobijah, strahovih in predsodkih – preži od znotraj.