Gre za njeno biografijo, vendar ne v vsej kontinuiteti, bolj v tistih izsečkih, kjer se je izpričevala čustveno, v druženju z nasprotnim spolom. A odpelje nas še dlje, v kulturno in politično dogajanje prve polovice preteklega stoletja. Ta velja za prelomno dobo, ob tem pa pripomnimo, da drobne zareze, ki sčasoma vodijo v obsežne spremembe, bodisi uničujoče ali pa tvorne, praviloma vseka posameznik s svojim nestereotipnim ravnanjem.

Alma Karlin je s svojo izobrazbo in popotno razgledanostjo daleč prekašala sodobnice in lepo število sodobnikov. Njene znatiželjnost, pustolovska žilica, nagnjenost k filozofiji in duhovnim počelom, predvsem pa težnja po pisateljskem ustvarjanju so bile v končnem seštevku kljub stikom, ki jih je navezovala z moškimi, močnejše od potrebe, da bi zasnovala trajno partnersko zvezo oziroma družino. Tudi zaroka s Kitajcem Xu Sing Jung Lungom, ki je celo obiskal svojo nesojeno taščo v Celju, se ni dopolnila v zakonski skupnosti. Nekaj ključev za to, kakor beremo, je vsekakor iskati v zgodnjem otroštvu, v materini obsedeni težnji, da bi izboljšala dekličine naravne telesne danosti.

Knjiga z zgovornim naslovom Nisem le napol človek je razdeljena na poglavja, od katerih je vsako osredinjeno na enega izmed moških v Alminem življenju, s katerim je bila platonično povezana, pogosto v prepletu s prigodami na katerem izmed popotovanj. Avtorica Jerneja Jezernik prav prek te širše pripovedne prerspektive zarisuje kompleksna ozadja pisateljičinih odločitev. Alma Karlin je živela med letoma 1889 in 1950, potovala pa v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ženski je bilo ne glede na družbeni stan v tistem času marsikaj izrecno ali pa prikrito zapovedano, vendar si je Alma že od zgodnje mladosti utirala svojo pot, neskončno daleč od meja domačega sveta. Toda okolja, v katera se je podajala, niso bila le patriarhalna, pač pa v precej pogledih napadalna do ženske, ki je mislila z lastno glavo. Kolikor je bila Alma zaželena, toliko je bila zaradi svoje samostojnosti tudi osovražena. Vmešala so se izsiljevanja, ki bi jim danes rekli mobing, na tujih celinah je postala žrtev zlorabe šamanskih praks.

Osebni posluh Jerneje Jezernik za to nemško pišočo avtorico slovenskega rodu prispeva levji delež k izpopolnjenosti knjige, ki je nastala na osnovi podatkov, napaberkovanih v več knjižnicah pri nas in na tujem, v muzejskih zbirkah in arhivih, naj gre za Almino korespondenco z njenima urednikoma Möhringom in Hammerjem, za njena lastna stališča, podana v rokopisih, za pesem, ki ji jo je posvetil protinacistični begunec Joachim Bonsack, ki mu je dajala zatočišče med vojno, ali pa za pričevanja Thee Schreiber Gammelin, ki je dobršen del druge polovice Alminega življenja v prijateljskem sožitju bivala z njo ter ji stala ob strani v bolezni in smrtni uri.

Neprikrita raziskovalna inspiriranost Jerneje Jezernik je v knjigi Nisem le napol človek omogočila večplasten prikaz neke posebne usode in je zapis o življenju malodane arhetipskih razponov. Rehabilitacija nekoč slavne, nato pa skrajno zapostavljene ustvarjalke se tako nadaljuje.

Miriam Drev, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS)