Oglas
Češki pisatelj Jirži Šotola (1924–1989) je snov za svoje romane iskal v zgodovini češkega naroda, polni političnih prevratov ter tekmovanj med ideološkimi sistemi, in tako kot se sam ni mogel postaviti zoper trdemu režimu socialističnega režima – med letoma 1969 in 1975 ni smel objavljati -, so tudi njegovi liki jadrnice, ki jim veter iz ust trenutne politične elite določa življenjsko pot.
Jirži Šotola je popisal neločljivo povezano, a vendar tako drugačno usodo jezuitskega patra Vojteha Gada in grofice Marije Maksimilijane z gradu Košumberk na Moravskem. Po smrti Marijinega moža Jezusova družba patra Gada določi za njenega spovednika, ki naj bi skrbel, da mlada grofica (čeprav je že tretjič ovdovela, je imela še vedno le nekaj čez 20 let), ne bi zašla na kriva pota ali se prehitro odločila za novo poroko. Za na prvi pogled plemenitim poslanstvom pa se je skrivala preračunljivost jezuitov, ki so skušali v svoje imetje vključiti čim več posesti tako v Evropi kot tudi v na novo odkritih deželah po vsem svetu.
Pater Gad je tako moral prikrito, skozi pridige, iz dneva v dan grofico prepričevati o ničevosti tuzemskega življenja in o nujni brezpogojni vdanosti Bogu, ki vključuje tudi financiranje delovanja Cerkve. Čeprav se je grofica dolgo spretno izogibala izsiljevanju jezuitov, skozi knjigo spremljamo njen duševni propad, ki mu precej botruje osamljeno življenje na moravskem podeželju, kjer ji družbo delata le jezuitski pater ter ostareli in rahlo "premaknjeni" duhovnik Križulka, ki se mu vedno znova prikazuje devica Marija. Prikazovanje device je tudi simbol Križulkove čiste duše, saj je Križulka edini pripadnik klera, ki mu ni mar za gradnjo mogočne cerkve. Išče le lastno pot do nebeškega kraljestva.
"Skrb" jezuitov za grofičino dušo na koncu pripelje do položaja, ko sama postane nezaželena gostja na lastnem posestvu, ki so mu zavladali jezuiti. Ti od nje zahtevajo popolno predanost in jo, že ostarelo, z grožnjami s peklom prisilijo v delo na gradbišču nove cerkve. Grofica na gradbišču je namreč magnet za romarje, ti pa si na romanjih dušo skušajo olajšati z denarnimi prispevki.
Jezusova družba je tako roman o pokvarjenosti in pohlepnosti enega vodilnih katoliških cerkvenih rodov in o izjemno težkem življenju, ki je v 17.stoletju – seveda pa tudi še pozneje - čakalo osamljene vdove. Kljub splošni kritiki Cerkve pa Jirži Šotula ne pozabi izpostaviti nekaterih pozitivnih likov, simbolov predanosti resnični veri, ki jih v vsakem obdobju najdemo tudi med vodilnimi osebami Katoliške cerkve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje