Poezija v zbirki Negotovosti navkljub me je potisnila v ambivalenten občutek, saj so na eni strani pesmi, ki te prepričajo z neutolažljivostjo in krhkostjo. Skromnost, nežnost in strah, ki presevajo zlasti iz prvih pesmi, izpričujejo povsem drugačen pogled, ki se nato skozi zbirko spreminja in kaže neko samozadostnost, ki pesmim odteguje lepoto. Tako smo v prvih pesmih priča neustavljivi nesigurnosti subjekta, ki ga k novim odkrivanjem vodita pogum in radovednost. In končno lahko vzljubiš poletje: "Ne zmeni se za vsa poletja prej. / Rojevaj ga iz neusmiljenih zim, / ne iz ponesrečenih poletij." (pesem Kako vzljubiti poletje)

Obetajoči naslov Negotovosti navkljub torej razkriva melanholijo in svojevrstno praznino lirskega subjekta, ki pa skozi zbirko postaja premalo iskrena. Pogosto se namreč pojavijo sodbe in moraliziranje. Tak je zlasti cikel Popkovine in pesem Moskva, v kateri se pesem izneveri ravno zaradi stereotipov o tem mestu in prebivalcih. V pesmi Letni časi tako npr. avtorica zaide na tanko mejo razsojanja: "Moja ženskost je drugačna od tvoje, / zato včasih ne najdem besed, / s katerimi bi te pomirila," in se konča z neposrečeno izpeljavo, ki se jo zlahka razume kot sodbo: "Pri tebi je drugače: / svojo posteljo deliš z žensko. / Vajin svet je podvojena narava, / neobvladljivi hudourniki."

Sorodna novica Uršljanka Katarina Gomboc: Poezija je le eden izmed jezikov, ki jih govorim

Pesmi so napisane v prostem verzu in različno dolgih kiticah. Predvsem daljše pesmi razvijejo svojevrsten, mehak melos, medtem ko so kratke pesmi intenzivne tako v zgoščenosti kot končnem pomenu, ki zazveni zelo udarno in odločno, kot npr. pesem 2015, ali odprto lebdeče, prepuščajoč možnostim, kot npr. Novo srce in Naturščica.

Zbirka Negotovosti navkljub je razdeljena na tri dele, ki vsak zase razkrivajo odraščanje, odtegovanje in približevanje raznolikim razmerjem, odnos do dvojine, ki ni samo slovničen, temveč gojen predvsem zaradi ljubezni; potovanja in vtise z njih. Te dimenzije avtorica Katarina Gomboc še najspretneje podaja z razvijanjem občutij in razmišljanj, ki se stopnjujejo do prav posebne otožnosti.

Pesem Razsežnost, ena izmed izstopajočih, nam tako izriše predstavo žalostne izgube bližnjih: "Neki profesor je / majhni skupini študentov nekoč rekel, / da si moramo, / da bi razumeli razsežnost števila Stalinovih žrtev, / zamisliti osebo, ki jo imamo radi, / in jo pomnožiti s tisoč, / sto tisoč, več tisoč." Postopek se stopnjuje s seštevanjem, prištevanjem in množenjem do neskončnega števila noči brez ljubljene osebe. Pesem nam tako pričara občutje, s katerim se zlahka identificiraš in se zamisliš nad posledicami režima in vojn, hkrati pa se zaveš, koliko je takih zgodb – za zgodovino pravzaprav le dejstev.

Poezija Katarine Gomboc v zbirki Negotovosti navkljub ni ravno neizrazna, a ji manjka jasnost. Slikovitost misli in ideje pesmi so zanimive, a izpeljane preveč na hitro in s tem površno. Avtorica bi lahko izkoristila še marsikaj predvsem na podlagi pesniških sredstev in izpeljavi občutij in misli, da ne bi zašli v smer, ko se lirski subjekt dvigne nad druge.

Iz oddaje S knjižnega trga