50. leta 20. stoletja. Frank in April Wheeler sta videti kot iz ameriškega sna: sta mlad in samozavesten par, ki živi v predmestju v Connecticutu. On dela v pisarni v New Yorku, ona pa skrbi za njun dom in vzgaja njuna mala otroka. A, čeprav sta navzven videti prav tako običajna kot drugi mladi pari iz soseščine, sebe nimata za čisto običajna prebivalca predmestja: vidita se kot zelo drugačna od svojih boleče povprečnih sosedov ob Krožni cesti, na katere gledata s prezirom. Tudi na Milly in Shepa Campbella, ki sta pravzaprav njuna edina prijatelja.

Knjiga se začne v trenutku, ko April, ki si je nekoč želela postati igralka, nastopa v že kar sramotno slabi dramski produkciji Okamenelega gozda, tamkajšnje gledališke skupine. Avtor romana nas v dvorano postavi z opisom: "Igrala je sama in iz trenutka v trenutek bolj opazno pešala. Pred koncem prvega dejanja je občinstvo, tako kot igralci, začutilo, da je izgubila tla pod nogami, in kmalu so bili vsi v zadregi zaradi nje. Začela je uporabljati ponarejene teatralne gibe, potem pa je zdrknila v otrplo negibnost; ramena je vzravnala visoko in nerodno in kljub debeli šminki je bilo opaziti, kako ji obraz rdi od ponižanja."

Med potjo domov sledi prepir zakoncev, kar ob cesti. ("Veš, kaj si, kadar si takšna? Bolna si. Zares tako mislim." "In veš, kaj si ti?" Zaničljivo ga je ošinila od nog do glave. "Nagnusen si.") Ta prepir, čeprav jih je bilo pred njim že veliko, je tako usoden, da ni po njem nič več enako, kot je bilo. Med njiju se naseli hlad in odtujenost, ali pa sta hlad in odtujenost že vedno bila med njima? Je bilo vse skupaj le pretvarjanje?

April po dneh premišljevanja dobi za tisti čas in okolje resnično "noro" zamisel: s Frankom se bosta preselila v Pariz, kjer bo delala ona in preživljala njuno družino, on pa si bo medtem vzel čas in premislil, kaj je tisto, kar si želi delati. To, kar dela zdaj - duhamorna služba v pisarni - pač ni tisto, o čemer je sanjal, in ni tisto, česar je sposoben. Tako je vsaj vedno govoril. Sanjarjenje o potovanju v Francijo in načrtovanje poti začasno postavi njune zakonske težave na stranski tir. A Frank, kot se izkaže, le ni tako navdušen nad odhodom v Francijo kot April.

In nato pride novica o Aprilini nosečnosti, zaradi katere se njuna zamisel začne podirati kot hiša iz kart. Franku situacija pride zelo prav, saj je dobil možnost napredovanja, pa čeprav v službi, ki mu je bila do zdaj pod častjo, in nenačrtovana nosečnost mu gre zelo na roko. Za April pa je misel na večno življenje v predmestni povprečnosti nevzdržno, zato pride na zamisel, da bi sama prekinila nosečnost ...

Knjiga Krožna cesta je prvi roman Richarda Yatesa (1926-1992), izšla je "davnega" leta 1961, zato najverjetneje ni treba poudarjati, da je bila v času izida kljub naklonjenim kritikam izjemno sporna. Od trenutka, ko je roman prišel na police knjigarn, je sprožal burne razprave o naravi zakona, vlogi moških in žensk v sodobni družbi ter možnosti uresničitve mladostnih sanj, ko si soočen z realnostjo družinskega življenja, starševstva in službe. Roman je postal, ali pa bi po mnenju mnogih Yatesovih sodobnikov to moral postati, ena najvplivnejših knjig stoletja. Odpiral je oči in prvič s prstom pokazal na vseprisotno dilemo - se mora človek na račun sprejetih in odobrenih vzorcev vedenja odreči svojim željam in idealom?

Knjigo Krožna cesta pogosto omenjajo kot enega najboljših romanov v angleškem jeziku vseh časov, v literarnih krogih velja za pravo klasiko. Yatesov sodobnik, pisatelj Kurt Vonnegut, jo je označil takole: "Veliki Gatsby mojega časa ... ena najboljših knjig predstavnika moje generacije." Dramatik Tennessee Williams pa ji je namenil besede: "Tu je več kot odlično pisanje; tu je tisto, kar kot dodatek odličnemu pisanju knjigi omogoči, da takoj, silovito in brilijantno oživi. Če je treba več, da bi ustvarili mojstrovino sodobnega ameriškega leposlovja, resnično ne vem, kaj bi to bilo."

Leta 1999 so v reviji Boston Review Yatesa citirali: "Če ima moje delo temo, je zelo preprosta: da so vsa človeška bitja neizbežno sama, in v tem je njihova tragičnost." Razočaranje in hrepenenje Wheelerjev za nečim boljšim pa sta kot krhki ostanki tistega, kar je nekoč veljalo za ameriški sen.

Krožna cesta je letos v prevodu Vere Boštjančič Turk izšla v zbirki Roman pri Mladinski knjigi, prvič pa so jo slovenski bralci lahko prebirali leta 1975, ko je izšla pri Založbi Obzorja.