Izjemno priljubljena igralca sta v Krožni cesti skupaj zaigrala prvič po neslutenem uspehu v Titaniku. Tokrat sta upodobila mlad zakonski par sredi 50. let, ujet v ameriško predmestje. Podobno kot v Titaniku med njima hitro preskoči iskrica. Če v filmu Jamesa Camerona njuno strast nista prekinila niti hladni ocean niti smrt, pa njune sanje, strast in cilje v Krožni cesti izniči predmestje.

Najbrž ni pretirano presenečenje, da je zgodbo po romanu Richarda Yatesa na platna spravil Sam Mendes. Britanski gledališčnik je že v svojem filmskem prvencu Lepota po ameriško nazorno seciral predmestje in številne izgubljene posameznike v njem.

Igri ne gre oporekati. Kate Winslet je odlična, s svojo kariero pa nas je tako razvadila, da bi bilo vse drugo razočaranje. Leonardo Di Caprio je sprva sicer nekoliko medel, nekako v skladu s svojim "vegetativnim" stanjem, a brez dvoma doda svoj prepotrebni kamenček k celotnemu mozaiku. V vlogi nepremičninske posrednice srečamo vedno solidno Kathy Bates (ki je mimogrede prav tako zaigrala v Titaniku), presenečenje filma pa je Michael Shannon, ki izvrstno uprizori njenega sina in se je povsem zasluženo znašel med nominiranci za oskarja za najboljšo stransko vlogo.

Edini večji problem je v samem materialu. Ne dvomim, da je ta pred 40 leti v literarni obliki močno odmeval in predstavljal neke vrste ogledalo tedanji družbi, a na platnu zgodba ne prinaša nobenega novega sporočila in nobene dodane vrednosti. Vseeno gre za zelo soliden film, ki ga privzdigne že omenjena dobra igra.

Na platnu vidimo marsikaj, le ljubezni ne. Psihično nasilje z vsako minuto zasede več prostora, podredi si celo zgodbo in nepotrebne elemente povsem ignorira. Če boste pozorni, boste opazili, da v dveurni zgodbi njuna otroka dobita le nekaj sekund. In ko otrok postane le "nepotrebni" produkt zveze (ne ljubezni!), potem je hitro jasno, po kakšni cesti se pelje tale zgodba - krožni. In vsak krog le stopnjuje nelagodje, saj ne prinaša rešitve.

Ocena: 4, piše: Slavko Jerič