Prizorišče dogajanja je sodobni Pariz, junaki romana so predstavniki višjega srednjega sloja, vsi po vrsti uspešni odvetniki, diplomati, poslovneži, ki so zbrani v elitni skrivnostni bratovščini Ta Zoa trekei, ki spominja že na kakšno scientološko sekto. To so predstavniki najbolj izčiščene konformistične družbe, torej sprejemajo in upoštevajo družbene norme zgolj zato, da bi zadostili lastnemu udobju in koristi. Njihovi glavni cilji so podrejeni materialističnemu duhu sodobne družbe, kjer je uspeh pogojen z denarjem, ta pa odmerja končna cilja - užitek in naslado. Vse junake romana vodi želja po zadostitvi nekega hipnega užitka, ki ga tako ali drugače določajo dogodki iz otroštva.

Najbolj ljubljen in priljubljen v bratovščini je Sébastien, ki s svojim življenjem ljubečega moža, zglednega očeta, bleščečo prihodnostjo diplomata predstavlja najbolj tipičnega člana. Takega, ki uteleša naročilo glavnega šefa bratovščine Juliena: »Nikdar ne postanite sence, ostanite vselej v jarki svetlobi, bodite otroci svetlobe.« In prav Sébastien se na praznovanju svojega 30. rojstnega dne nenadoma zave: »Iznenada sem nas uzrl take, kakršni smo bili v resnici: skopljene zveri, spodobni mali uspešneži, zadovoljni z družbenim ugledom, kakršen se nam je obetal. Imeli smo se za izjemne osebnosti, pa smo le prilagojeni izdelki sistema, plavajoči z glavnim tokom.« V tem trenutku se v njem zgodi preobrat, ki dozori v odločitev; v imenu širjenja vsesplošne sreče bo Sébastien prodajal ljubezen vsem ženskam, željnim užitka. Skratka, postal bo moška prostitutka, samo zato, da bo širil tisto, kar je na tem svetu edino vredno širjenja - užitek. Za prostor tega užitka pa si je izbral izključno telesno raven.

Protipol telesnosti se v romanu pojavi z Doro, Sébastienovo ljubico, zaradi katere njegova podtalna dejavnost pride na plan, kar seveda katastrofalno vpliva na njegov zakon in življenje. Dora je čutna mulatka, ki kar golta razne knjige z versko vsebino in v sebi združuje svetnico in kurbo. Z njeno prisotnostjo se prostituiranje spremeni v nekakšno versko misijo, ki hoče oznanjevati erotični evangelij. Dora v spolnem aktu vidi več kot le dejanje hedonizma; po njenem mnenju bi moral Jezus sebe žrtvovati kot javna deklina in vsemu svetu ponuditi svojo brezmejno ljubezen z vsem telesom vred. Na ta način postane spolnost nova nosilka neizpodbitne vrednote ljubezni do bližnjega in ji tudi prida povsem nov pomen.

Pa vendar se Sébastienova želja po begu (udejanjena v prostituiranju) pred konformistično družbo izjalovi, kajti v njegovo dejavnost grobo posežejo Julien in drugi člani bratovščine. Glavni junak se je primoran podrediti njihovim zahtevam po njegovem spreobrnjenju, saj bratovščina nikakor ni pripravljena sprejeti tega, da z zavrnitvijo članstva Sébastien pravzaprav izpolnil prav tisto, po čemer so vsi hlepeli - zadostil je hipnosti užitka z neskončnim ponavljanjem spolnega akta. Ko pa Sébastien vendarle spregleda prevaro prijateljev, se brez pomislekov vrže nazaj v svet slasti. Sicer pa mu kaj drugega niti ni preostalo, zakon je šel po zlu, otroci so mu bili odtujeni, kariero je “zafučkal”, prijatelji so ga izdali, ostala mu je samo še misija širjenja užitka, ki bo odrešil človeštvo, in jo bosta nadaljevala z Doro.

Lejla Švabić