Z zbirko prigod plišaste medvedje družine je Kajetan Kovič še enkrat pokazal svoj izjemen dar za prodiranje v svet skritih fantazij in želja majhnih otrok. Medvedke namreč postavi v skoraj vse situacije, ki bi se jih s svojo kožo in kostmi radi udeležili tudi mali navihanci, a so na seznamu prepovedanega, pa zato tako vabljivega. Koža namreč po nekaterih doživetjih ne ostane brez krp, kosti pa – hm – mogoče je celo bolje molčati. Medvedki seveda dobijo le še eno krpo, ki samo nadgradi njihovo ljubkost.

Katere so torej te norije Pikija Jakoba, njegovega strogega učitelja (malega fantka) in drugih medvedkov? Igra z zverinami v cirkusu, odločitev za kariero padalca, potovanja na konec sveta, sprehodi – in trepetanje – v hiši strahov in podobne norčije, ki bi se jih številni navihanci prav radi takoj lotili.

Kajetan Kovič ni pozabil niti na starše. V zgodbo je pesnik in pisatelj "vtihotapil" vrsto namigov, ki starše učijo zvijač, s katerimi otroke "prisilijo" k odločitvi, ki se je branijo na vse pretege. Drobna igrica z medvedkom, ki se mu - to goreče zatrjujeta mati ali oče, ki ju je izbirčnost njunega potomstva že prignala na rob obupa, pa vendar še najdeta dovolj moči za inscenacijo drobnega skeča -, že ko zasliši besedo francoska solata, začno cediti sline. Mali sovražnik v po njegovem mnenju nagnusni zmesi na kocke narezanih kumaric, v trdo kuhanih jajčk, majoneze in kar je še drugih nič kaj okusnih sestavin kar naenkrat zagleda nekaj lepega.

Moj prijatelj Piki Jakob je tudi dober izhod v sili za starše, ki se bojijo otrokom pojasniti nekatere krute resnice življenja. Anekdoto o obisku zdravnika, o katerem se otroku ne splača lagati, da mine brez bolečin, je tako Kovič oblikoval kot navihan dokaz, da so odrasli včasih precej bolj strahopetni od otrok. Še nič kaj veselo spoznanje o prehranjevalni verigi živali ljubka ilustracija požrešnega mačka obrne v skoraj šaljiv poduk. Z ilustracijami v knjigi Moj prijatelj Piki Jakob je Jelki Reichman uspelo v statično podobo ujeti akcijo, s katero so nabite zgodbe. Ob pogledu na njene risbe lahko tudi današnji otroci pozabijo na veliko razburljivejše animirane filme in računalniške igrice; ilustracije so kot zažigalna vrvica, ki sproži otroško domišljijo, ki si hitro posname svoj film kot spremljavo h Kovičevim besedam.

Naj se sliši kot prav nič izviren recept za razvajanje otrok, a če želite svojega malčka "obvarovati" pred njegovo lastno domišljijo, ki bo verjetno še kar nekaj let prevelika za njegovo malo glavico, mu kupite tolpo kosmatincev. Naj oni opravijo težaško delo skakanja čez okno in divjanja po vrtoglavo zavitih cestah.