Prebivalci slavnega trga Muhobor so ponosni, narodnozavedni ljudje, ki se radi držijo svojih ustaljenih poti. Ponosnemu Muhoborcu nič ne prinese toliko veselja kot to, če v kozji rog užene sosednjega Lučana ali Lučanko. V kratkih zgodbah o Muhoborcih je Milčinski nazorno prikazal tiste dele slovenskega nacionalnega značaja, ki so največkrat izpostavljeni smešenju, pa v njih pravzaprav niti ni toliko smešnega.

Muhobor je majhen trg, njegovim prebivalcem pa ne zmanjka ne dela ne dogodivščin, saj se nadvse radi vpletajo v življenje svojih sosedov in drugih, ki se (bolj ali manj) slučajno znajdejo v Muhoboru. Milčinski v desetih zgodbah prikaže like, ki so po svojih potezah morda nekoliko cankarjanski, vendar pa jih prek humorja približa vsem bralcem. Tako lahko preberemo zgodbe tudi o tem, kako so se Muhoborci borili za to, da bi dobili sodnijo, zakaj so v enem večeru vložili trinajst tožb in kakšen odnos sta imela veteranska pravdarja Civha in Smerajc.

Poleg tega pa lahko izveste tudi, kaj je župana prepričalo, da je svojo hčerko obljubil Podržajevemu Janku, kako je gospodična Slavica ujela trškega brivca in kako je naneslo, da je poslanec od vlade, ki je potrebovala slovenske glasove, izboril ... poštni nabiralnik.

Fran Milčinski, najširši javnosti znan predvsem po nepozabnih Butalcih, je tudi v likih, ki jih je vmestil v Muhobor, uspel ujeti in karikirati lastnosti, ki se jih je kot sodnik v svoji karieri lahko veliko nagledal. Muhoborci so zbirka zgodb, ki bralca zabava, obenem pa mu lahko da tudi veliko misliti.