Kljub splošni predstavi o temačnem srednjem veku v takratnem življenju ni primanjkovalo smeha in zabavnih iger. Foto: RTV SLO
Kljub splošni predstavi o temačnem srednjem veku v takratnem življenju ni primanjkovalo smeha in zabavnih iger. Foto: RTV SLO

Delo torej tako tiste mlajše kot starejše ljubitelje knjig popelje v svet srednjeveškega življenja, kjer se ustavi predvsem pri igrah, ki so se jih posluževali takratni otroci, prek te teme pa se dotakne še marsičesa drugega, kar je zaznamovalo življenje tega tisočletnega obdobja.

In čeprav bralec spozna, da so bile številne igre zelo podobne današnjim in bi jih lahko imenovali celo njihove predhodnice, se je tako kot marsikaj drugega v srednjem veku tudi razumevanje igre v njenem bistvu močno razlikovalo od današnjega. Če namreč danes velja, da je igrača predmet, ki zaznamuje otroka, je bila v srednjem veku tako del otroškega kot odraslega vsakdanjika. Poleg tega so danes igrače pogosto razumljene kot predmet, s katerim se preganja dolgočasje, v srednjem veku (in tudi stoletjih po njemu in pred njim) pa je bila igra namenjena pridobivanju znanja, telesnih in borilnih spretnosti in drugih veščin, ki pridejo odraslim še kako prav.

V primerjavi z današnjimi so bile srednjeveške igrače mnogo bolj preproste, zato so zahtevale uporabo več domišljije, da so lahko resnično zaživele. Majhne deklice so se igrale s punčkami, ki so jih predstavljali iz gline ali lesa narejeni majhni kipci. Imenitnost igrač je bila odvisna tudi od stanu, ki mu je pripadal njen lastnik. Na dvoru so se tako igrali z mnogo bolj izdelanimi igračami, ki so lahko celo premikale nekatere svoje ude, medtem ko so se morali na podeželju zadovoljiti s skromnejšimi.

Nekatere igre so razumeli tudi kot ponazoritev posebnega nauka. Temu je na primer služilo pihanje milnih mehurčkov, ki so opominjali na minljivost življenja, saj so se potem, ko so zaživeli v vsem svojem sijaju, kmalu počili in se spremenili v navadno kapljico milnice.

Predstavitev tega dela srednjeveškega življenja, kjer spoznamo najrazličnejše igre z žogo, igro z zmajem, igre s kartami, šah in še številne druge, spremlja v knjigi poleg ilustracij tudi pestro slikovno gradivo, ki ponuja vpogled v takratno umetniško ustvarjanje. To namreč z raznimi žanrskimi podobami nemalokrat omogoča boljšo predstavo o igrah, s katerimi so se zabavali.

Knjiga O srednjeveških igrah in smehu tako ponuja nadvse poučno in hkrati zabavno branje, torej prav takšno, kot so bile srednjeveške igre.