V knjigi Od opere do muzikala je avtor zbral podatke o več kot dvesto domačih in tujih glasbenogledaliških delih, ki tvorijo železni repertoar naštetih glasbenih oblik. Levji delež prostora je odmerjen operi, ki je po Karlinovih navedbah svojo zmagovito pot začela v 16. stoletju v Italiji. Poleg kratkega pregleda osrednjih prelomnic, prek katerih se je razvijala ta glasbena zvrst, je avtor prispeval izbor stotih najbolj priljubljenih oper, o katerih lahko bralci spoznajo njihovo krajšo vsebino in osrednje like, oris življenja in dela skladateljev, ki so pod njimi podpisani, ter podatke o diskografiji teh del.

Ob prednosti, da so najpomembnejša slovenska in svetovna glasbenogledališka dela zbrana pod okriljem ene knjige, nam ta del Karlinove knjige ne ponuja veliko takega, kar ne bi bilo v različnih oblikah zbranega že kje drugje. Za vse, ki se želijo o tem spektru umetnosti naučiti kaj novega, si razširiti splošno razgledanost in se posledično počutiti bolj doma v dvoranah opernobaletnih hiš ali pa menijo, da je ta del umetnosti v izobraževalnem procesu prezrt in bi želeli ta primanjkljaj odpraviti, je pomemben sklepni del knjige. Ta namreč prinaša slovarček najpogostejših glasbenih in baletnih izrazov, seznam starih in ljudskih plesov, znanih slovenskih in tujih dirigentov, opernih pevcev in pevk, plesalcev, plesalk in koreografov. Tako lahko izvemo, da je bel canto petje s čisto artikulacijo in dovršenim fraziranjem, cavatina dvodelna mala arija, volee baletni gib, izveden v zraku, arabeska (arabesque) pa posebna drža plesalca. Med slovenskimi ustvarjalci in dirigenti pa ne bomo več pozabili na primer na Janeza Komarja, Rada Simonitija, Emila Baronika, Boženo Glavak, Gizelo Bravničar ali pa Metoda Jerasa.

Da branje ne bi bilo zgolj suhoparno žebranje o glasbenih oblikah in njihovih predstavnikih, lahko ob robovih strani prebiramo anekdote iz življenja slovenskih in tujih ustvarjalcev, ki popestrijo branje in nam nekoliko približajo osebe, ki nam jih vse prevečkrat predstavljajo le z ene plati ter nam tako (nehote) dajejo vtis podobe nekakšnih razčlovečenih oseb, o katerih se ve le to, da pišejo oziroma so pisali pomembna dela ali pa so v njih nastopali. Ob delu je izšla tudi zgoščenka, na kateri lahko prisluhnete izbranim opernim arijam in baletni glasbi, ki jo poustvarjajo Simfonični orkester RTV Slovenija, dunajski simfoniki in simfoniki iz Baltimora, kot solista pa se predstavljata sopranistka Irena Baar in tenorist Branko Robinšak.