A Lila ni komentirala naslova, ki ga je uporabila Brina Svit, ampak se njena ideja nanaša na dolgo novelo ali kratek roman, ki ga je pod tem naslovom napisal njen oče. Zunanjemu opazovalcu bi se zdelo delo, ki ga Lila prebira na Bledu, na trenutke rahlo dolgočasno, zanjo pa je tako le na začetku. Roman jo nato potegne vase in na zadnjih straneh njegova bralka ugotovi, da ji je na njih oče razkril njeno zgodovino - kako se je precej ugleden profesor dobil s svojo študentsko ljubico, s katero ima otroka - Lilo -, a namesto ljubljenja pod portretom Vladimirja Majakovskega ga čaka izlet v središče Ljubljane.

V njem mu je nelagodno, saj bi ga lahko kdo od znancev videl z dekletom in njunim otrokom, za katerega bi vsi vedeli, da se mu ni rodil v zakonu z Meto. Do tega pa prej ali sled pride, saj ga temnolaska 26 let pusti z otrokom v naročju, da bi se oba v miru spoznala, nato pa naj bi se Matija odločil - ali ji prinese Lilo nazaj in zaživijo skupaj ali pa otroka obdrži. Za precej kratko premišljevanje poskrbi usoda, saj se Matijeva ljubica Vesna čez nekaj dni ubije v gorah, njemu pa ne preostane drugega, kot da njuno hčerko sprejme v svojo družino.

A preden bralci izvedo, zakaj je Odveč srce, ki ga Lila prebira v hiši, ki ji jo je Matija zapustil, sploh pomembno, se morajo prebiti skoraj do konca Odveč srca, ki ga je napisala Brina Svit. Ta v romanu vzporedno pelje več zgodb: opisuje dogajanje na Bledu, v katerem se Lila zaplete v ljubezensko zgodbo, čeprav tja sprva sploh ni hotela za dalj časa, kot da bi zaprla hišo, ki ji jo je oče zapustil. Dogajanje v "kiču", kot mu pravi Lila, prekinja tišina v kuhinji, v kateri naj bi Simona Lili nekaj povedala, ko se ta vrne v Pariz, bralci pa spotoma izvedo tudi nekaj o življenju Lile z njenim možem Pierrom, o tem, kako so bili včasih Simona, Pierre in Lila skoraj neločljivi, in o njeni karieri nosu.

Bralce vznemirjajo predvsem tri vprašanja: zakaj je Lila zapustila Bled in Sergeja, kaj neki bi Simona morala povedati Lili po naročilu njenega moža, ki mu je za to zmanjkalo poguma, in zakaj je Matija tako želel, da bi Lila prebrala Odveč srce. V njem razmišlja, kako je v njegovem ljubezenskem trikotniku, v katerem otroci očitno sploh niso upoštevanja vreden dejavnik, eno srce odveč, iz česar izhaja tudi naslov njegovega dela. Ko se okoli štirideset let kasneje v ljubezenskem trikotniku znajde še njegova hči, ta razmišlja diametralno nasprotno - srce ni nikoli odveč. Prav zato se poraja vprašanje, zakaj je Svitova tudi sama uporabila naslov, s katerim se glavna junakinja ne strinja.

Po drugi strani je odgovor jasen - po eno srce je odveč v večini razmerij, opisanih v romanu. Čeprav Lila sama pravi, da ni srce nikoli odveč, je po "standardnih merilih" eno srce v ljubezenskem trikotniku prav gotovo odveč. Eden preveč je v trikotniku Lila - Pierre - Sergej, prav tako v odnosu Simona - Lila - Pierre, že štiri desetletja prej pa Meta - Matija - Vesna.

Ob omenjenih treh vprašanjih pa vsaj tuje bralce verjetno vznemirja še eno - pa kakšen vendarle je ta Bled, ki ga vsi protagonisti, še najbolj pa Lila, tako vztrajno omenjajo in ki v vseh vzbuja tako močna čustva?! Pierru in Simoni se zdi očarljiv, prav tako je nad rajem na Zemlji navdušen Nast, domnevni šahist, s katerim Lila rada razglablja ob kozarcu vina in ki nenadoma izgine brez sledu. Po drugi strani pa se glavni protagonistki Bled popolnoma upira, to vedo vsi; preveč ljubek in kičast je, da bi se v kraju ob jezeru in s pečino, s katere kraljuje grad, dobro počutila. A prav ta "kičast" kraj postane prizorišče prav neverjetne ljubezenske zgodbe. Ki jo prav ena od blejskih značilnosti tudi konča - če seveda kdo od protagonistov ne bo zbral poguma in Lili povedal, kaj se je v resnici zgodilo.