Route 66, najbolj legendarna ameriška cesta, ki poteka od Chicaga do Los Angelesa oziroma Santa Monice. Na razdalji 2.448 milj oziroma 3.940 kilometrov prečka tri časovne pasove in osem ameriških zveznih držav.

Cesta, po kateri so tisoči romali na zahod boljšemu življenju naproti, je bila prva popolnoma asfaltirana ameriška cesta, zgrajena leta 1924, v uporabi pa je bila do leta 1984, ko je vse dotedanje ceste zamenjal Interstate sistem avtocest z več voznimi pasovi.

Kot se spodobi za avtocesto, ta obide vsa naselja, ki jih je cesta 66 prečkala, zaradi česar jih je mnogo začelo propadati ali pa so se skorajda spremenila v muzeje. Cesta je medtem že začela propadati, nato pa so zanjo začeli skrbeti kot za kulturni spomenik - cesto, po kateri mnogi iščejo bistvo ameriškega sna. Med njimi tudi pričujoča četverica.

Marcel Štefančič, jr., fotograf Borut Krajnc, Bojan Krajnc in Zoran Thaler se ob koncu tisočletja odločijo, da bodo v 14 avgustovskih dneh prepotovali celotno pot, iz njihovih vtisov pa je kasneje nastala pričujoča knjiga.

Route 66 - V postelji s kadilakom, kaduljo, kontrakulturo in odprto cesto prinaša Štefančičev opis potovanja z razmišljanji s poti, na koncu pa je pot ujeta še v Kranjčev objektiv. Prav tako pa je knjiga mogoče uporabaljti kot turistični vodič, saj so pred vsako zvezno državo navedene najbolj zanimive točke s poti skupaj z restavracijami in moteli ter cenami. Vsi postanki pa so označeni še v miljah oddaljenosti od začetne točke. Preverjeno!

A bolj kot turistični vodič je knjiga potopis ameriške duše, njenih tegob, ljubezni in norosti. Kaj je to Amerika, kateri je tisti duh, ki osvaja svet, Štefančič odkriva od prerij in puščav vse do Tihega oceana.

Naši popotniki se držijo ceste in jo požirajo miljo za miljo. Malce s poti se nahajata dve največji ameriškii turisitčni destinaciji - Grand Canyon in Las Vegas, a četverica ju ne obišče, saj, tako Štefančič, noče zapasti v turizem, v potrošništvo znamenitosti in destinacij. Vse, kar si želijo, je le ostati na poti in vsrkati vase vse okoli nje.

Obvozov ni, le pot, ki ji skušajo čim bolj slediti. Na koncu tako ni razodetja, ni velike sklepne misli, saj je ravno pot eno samo veliko razodevanje Amerike.