Kaj smo zgradili v 20. stoletju? Foto: RTV Slo
Kaj smo zgradili v 20. stoletju? Foto: RTV Slo

Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja je epopejsko avtorsko delo umetnostnega zgodovinarja Staneta Bernika, ki je na enem mestu uspel v sliki in besedi zapisati hvalnico druščini arhitektov, brez katere bi slovenska urbana krajina ob koncu 20. stoletja izgledala povsem drugače. Morda največja odlika dela je bistroumna členitev knjige v dva dela.



O razvoju slovenske arhitekture
V prvem poglavju Bernik izčrpno predstavi ključne poteze razvoja slovenske arhitekture v obdobju, ko so k nam iz Evrope prihajali vplivi novega modernističnega gibanja, katerega morda najbolje pooseblja arhitektura velikega švicarskega arhitekta Le Corbussiera. V naslednjem prispevku spoznamo elemente ekspresionizma, ki so v slovenski arhitekturi nikoli niso prevladovali, so jih pa nekateri arhitekti (Ivan Vurnik, Ivo Spinčič, najbolj pa kipar Tone Kralj) uporabili za popestritev svojih stavb.

Bernik ni pozabil niti na obravnavo slovenske arhitekture in oblikovanja v času avantgard ter v zadnjem delu 20. stoletja, ki ga je obvladoval postmodernizem. Prav prebiranje o zadnjem najnovejših stavbah utegne povsem spremeniti bralčev odnos do sodobne arhitekture, saj slednjo vse prevečkrat zavračamo kot utelešenje "instant kulture prehoda iz 2. v 3. tisočletje".

Na katero pot se podati?
Bernikovo delo ni le prikaz oblikovnega razvoja slovenske arhitekture; ne preskoči namreč niti dilem, ki so se pojavljale v vrstah slovenskih arhitektov, ko se je bilo treba odločiti, ali bodo še naprej sledili preteklim usmeritvam ali pa bodo radikalno stopili na pot uresničevanja novih idej in estetskih prijemov. O enem takšnih prelomnih trenutkov lahko beremo v poglavju Slovenski arhitekturni in oblikovalski modernizmi. 20-ta in 30-ta leta so bila namreč obdobje nastopa funkcionalizma oziroma modernizma v arhitekturi.

Funkcionalizem je drastično presekal z vernim sledenjem klasicističnim tendencam, ki jih je v svojem monumentalnem slogu utelešal mojster Plečnik. Čeprav je Plečnik veljal za mogočno avtoriteto, pa je skupina slovenskih arhitektov menila, da se je potrebno premakniti naprej in z odprtimi rokami sprejeti arhitekturne inovacije. Tudi njim je uspelo postaviti nekaj izjemnih arhitekturnih spomenikov, ki še danes slovenske ulice.

114 del arhitekturne dediščine
Drugi del knjige, prinaša izčrpen katalog 114 stavb, ki so bile predstavljene že na razstavi o slovenski arhitekturi 20.stoletja, ki jo je Bernik v sodelovanju z Mestno galerijo pripravil pred tremi leti. Katalog bi preprosto moral zanimati vsakega Slovenca, saj prinaša prikaz enega od ključnih delov slovenske kulturne identitete, ki pa jo ravno zaradi vsakdanjega srečevanja z njo vse prepogosto spregledamo.