Prvi del romana Soba z razgledom je postavljen v Firence oziroma Florenco, kamor pripotujeta mlada Lucy in njena "gardedama", starejša sestrična Šarlota Bartlett. Nastanita se v gostišču, polnem Angležev, in takoj doživita prvo razočaranje. Lastnica gostišča Bertolini jima je obljubila južni sobi z razgledom na Arno, dobili pa sta severni sobi brez razgleda. A ne za dolgo - južni sobi z razgledom jima prijazno odstopita gospod Emerson in njegov sin George. Emersona sta drugačna kot drugi Angleži v Bertoliniju - neposredna, svobodomiselna, saj se ne upoštevata ravno vseh pravil, ki veljajo v angleški visoki družbi, in tudi robata, zato zbujata precej posmeha. A na Lucy naredita dober vtis.

Že od prvega dne se čutijo tudi napetosti med Angleži, ki stalno živijo v Italiji, in "Angleži turisti". "... mi, ki živimo stalno tukaj, včasih zelo pomilujemo vas uboge turiste - ko si vas podajajo kakor kakšen paket iz Benetk v Florenco, iz Florence v Rim; turisti živijo stlačeni skupaj po gostiščih ali hotelih, ne da bi le slutili kaj o tistem, kar ni v Baedekerju, in edina želja jim je, da bi bilo to 'opravljeno' ali 'skozi' in da bi šli drugam. Nasledek je ta, da zmešajo mesta, reke in palače v nerazvozljiv klobčič ..." Lucy nekoč razloži častiti gospod Eager, "priseljenec" iz Anglije.

Lucy nato skupaj s sestrično in drugimi odkriva Firence ("V Italijo ne prihajamo zaradi prijetnosti, prihajamo zaradi življenja," izve od gospodične Lavish) in ves čas srečuje oba Emersona. Med skupnim izletom v okolico Firenc George med vijolicami poljubi presenečeno Lucy, ki nato zbeži v Rim in se tam druži z gospo Vyse in njenim sinom Cecilom.

Dogajanje se v drugem delu preseli v vase zaverovano in zaprto Anglijo. Lucy se zaroči z uglajenim, a togim in nedostopnimCecilom, ki jo je dvakrat neuspešno zasnubil že v Italiji. A se včasih sprašuje, ali je res zaljubljena v Cecila. Ko vilo v bližino Vetrovnega kota, kjer živijo Honeychurchovi, po zaslugi Cecila najameta Emersona, se stvari začnejo zapletati, saj George Lucy kmalu izpove ljubezen. Lucy, ki je od začetka romana vse večja upornica, ki se noče podrejati nesmiselnim pravilom visoke družbe, prekine zaroko s Cecilom, ki je "bil čisto dober, dokler se je držal stvari", z ljudmi pa mu ne gre, in razburi družino. Da bi se gospodična Honeychuch izognila govoricam in materini jezi, se odloči, da bo odpotovala v Grčijo. A spet se vmeša stari Emerson, ki odlično pozna človeška čustva in noče biti tiho.

Soba z razgledom (A Room with a View) je prvi roman, ki ga je Forster (1879-1970) začel pisati, izšel pa je kot tretji. Anglež se je romana lotil leta 1901 in najprej je ga je imenoval kar Lucy. Soba z razgledom - najlažji in najbolj optimističen Forsterjev roman - je izšla leta 1908 (pred njo sta izšla Where Angels Fear to Tread in The Longest Journey). Soba z razgledom je nastajala v času, ko je Veliko Britanijo vodil kralj Edvard VII., ki je zelo rad potoval. Tudi zato so bila takrat med Angleži priljubljena potovanja po Evropi - najljubša jim je bila ravno Italija - in spoznavanje navad in umetnosti "manj civiliziranih Evropejcev". Duhovnik Beebe je Italijane v Sobi z razgledom opisal takole: "Italijani so hudo neprijetno ljudstvo. V vse se vtaknejo, vse vidijo in vse vedo, kaj potrebujemo, še preden to vemo sami." A te in podobne ideje, ki na vrh družbene lestvice postavljajo angleško visoko družbo, v romanu pogumno zavrnejo Lucy in Emersona.

Tina Tarter