Sovražnice, zgodba o ljubezni

Isaac Bashevis Singer

Eno najbolj znanih Singerjevih del so Sovražnice.

Židovski pisatelj poljskega rodu je lahko z vztrajnim pisanjem v jidišu, jeziku, ki naj bi izumiral, zgled in navdih tudi slovenskim pisateljem.

Isaac Bashevis Singer je imel enega najbolj duhovitih govorov ob prejetju Nobelove nagrade, odkar jih podeljujejo. V njem je odgovarjal na številna vprašanja, tudi stereotipe, ki obdajajo njegovo delo. Tako je zavrnil namigovanja, da je nesmiselno pisati v jidišu, saj je to jezik, ki izumira. Dvomljivcem je Singer odgovoril, da verjame v vstajanje in da bo ob vstajenju veliko duhov vprašalo, kaj je izšlo novega v jidišu.

Eno njegovih najbolj znanih del je Sovražnice, zgodba o ljubezni. V njej se Singer loteva problematike holokavsta, in kako živeti po tej tragediji, ki je spremenila življenja več sto milijonov ljudi, med najbolj prizadetimi pa so bili prav judje. Glavni protagonist dela je Herman Broder, ki je II. svetovno vojno preživel skrit na seniku v neki poljski vasi, zanj pa je skrbela Jadviga, njegova zdajšnja žena. Hermana še sredi New Yorka, kamor sta se z Jadvigo preselila po vojni, muči preganjavica in razmišlja, kam bi se skril, če bi mesto napadli nacisti.

In čeprav se zdi, da je preganjavica Hermanova največja težava, se že kmalu izkaže, da se Herman tudi sicer ne znajde najbolje v življenju. Ženo vara z veliko bolj razburljivo in temperamentno Mašo, ki jo prav tako preganjajo podobe II. svetovne vojne, situacija pa se še bolj zaplete, ko v New York pride Hermanova prva žena Tamara, za katero so bili vsi prepričani, da so jo skupaj z njunima otrokoma ubili nacisti. Sredi New Yorka se tako razpne ljubezenski štirikotnik, za katerega bi vsaj posredno lahko krivili II. svetovno vojno.

Jadviga ne sluti, kaj se dogaja, ampak Hermanu slepo verjame, ko ji pripoveduje, da je trgovski potnik, ki po bližnji in daljni okolici velemesta prodaja knjige. V resnici čas preživlja z Mašo, denar pa služi s pisanjem pridig in knjig za enega od uveljavljenih judovskih rabinov. Tako Maša kot Jadviga si z njim želita otroka, česar pa Herman noče. Čeprav mu uspe njune želje krotiti in vse tri ženske večinoma držati drugo od druge, pa se v življenju počuti vedno bolj ujetega in vedno pogosteje razmišlja o samomoru.

Ritem zgodbe je čedalje bolj napet, Singerju uspe ustvariti vzdušje, v katerem se tudi bralec sam počuti ujet in zmeden sredi New Yorka, ko sledi beganju zmedenega juda po velemestu, v katerem se ne počuti varnega, ampak ga venomer skrbi, kdaj bodo odkrili njegove prevare, med katerimi je najhujše mnogoženstvo, saj se vmes poroči z Mašo. Prešinjajo ga nore ideje, kako se rešiti iz pasti, kako zaživeti dostojanstveno življenje ali pa ga vsaj končati. Vedno mu zmanjka vztrajnosti in poguma, s svojimi zahtevami in željami ga njegove "sovražnice žene" vendarle nadzorujejo in narekujejo tok njegovega življenja.

Singer bralca vse do zadnjega drži v napetosti, kako se bo Herman odločil in uredil svoje življenje. Prek precej nenavadne zgodbe, ki jo je na film prenesel Paul Mazursky, v glavnih vlogah pa so nastopili Anjelica Huston, Ron Silver in Lena Olin, pa pisatelj nazorno prikaže tudi, kakšne in kako dolgotrajne posledice pusti vojna vihra.