Foto:
Foto:

Zadnje desetletje je prineslo izreden razrast turistične industrije, cene potovanj so se znižale, oglasi turističnih agencij in premnogi potopisi v časopisju pa nas vabijo, da bi zgrabili kovčke v roko in se podali na pot. Pravzaprav vsak, ki prostodušno prizna, da mu ni do potovanj, velja za čudaka.



De Botton je knjigo razdelil v pet delov (Odhod, Motivi, Pokrajina, Umetnost, Vrnitev) in v vsakem skuša avtor prek enega od lastnih potovalnih izkustev in potovalnih izkušenj pomembnih zgodovinskih oseb na hudomušen način osvetliti enega od elementov potovanj.

V prvem delu se de Botton pogumno loti pričakovanj, ki se nam pred odhodom v tujo deželo porajajo v mislih in lahko odločijo o tem, ali bomo na potovanju uživali ali pa se nam bo pot zagnusila. Pisatelj tako prizna, da si je pred odhodom na pot Barbados predstavljal kot neokrnjeni rajski otok; a ob prihodu so ga neprijetno presenetili zanemarjena letališka stavba, industrijski predeli, skozi katere je vodila pot do hotela, pa tudi manjšim zdravstvenim težavam se ni mogel izogniti. Njegova podoba o raju na Zemlji se je zrušila.

Da se mu kaj podobnega ne bi moglo zgoditi, je francoski vojvoda Des Esseintes (obilno premoženje bi mu sicer dovoljevalo udobno potovanje) dneve najraje preživljal v domači spalnici ob prebiranju literature o njemu neznanem svetu. V varnem zavetju domačije mu nihče ni mogel zrušiti sanj, nič mu ni moglo pokvariti užitka.

V nadaljevanju knjige tako med drugim spoznamo še francoskega pisatelja Gustava Flauberta, ki je na potovanjih fanatično iskal eksotiko, pa se je kljub romanju v najbolj nenavadne dežele vedno znova dolgočasil. Srečamo tudi univerzalnega nemškega učenjaka Alexandra von Humboldta, ki je bil s svojim vestnim zapisovanjem vtisov in vsega novega nekakšen predhodnik sodobnih japonskih turistov, ki vsako malenkost zabeležijo s fotoaparatom ali kamero.

Naj torej potujemo in tvegamo, da bomo izgubili sanje o preostanku raja na Zemlji, ali naj sanjarimo doma? Odgovora v knjigi ne boste našli, lahko pa vam namignemo, da se Alain de Botton kljub nekaterim razočaranjem na potovanjih le-tem ni odpovedal. Vsako potovanje prinese vsaj nekaj vznemirljivih in čarobnih trenutkov, in četudi jih je malo, se zaradi njih splača odriniti na pot.