Pripovedovalec zgodbe v romanu Varuh v rži J. D. Salingerja, ki je v ZDA prvič izšel davnega leta 1951, a še danes buri duhove zaradi sočnega jezika in nazornih opisov spolnosti in tegob odraščanja, je postal prava ikona za najstniško odtujenost in tesnobo v času dozorevanja. Salingerjev kultni roman, napisan v prvi osebi v slogu toka zavesti, opisuje Holdenove izkušnje v New Yorku v dneh po izključitvi iz deške šole Pencey Prep.

V Varuhu v rži, po mnenju mnogih osrednjem romanu 50. let 20. stoletja, se več na videz nepovezanih misli in dogodkov v na videz naključni mešanici poveže v strukturirano pripoved z glavnimi motivi zlaganosti, neiskrenosti, otroške nedolžnosti in izgube te nedolžnosti, odraščanja in iskanja smisla … Varuh v rži je prepričljivo in temeljito zajel duha svojega časa in opozoril na dejstvo, da Amerika le ni (bila) raj na zemlji. Kritika pa gre še dlje od ameriške družbe: težave glavnega junaka naj bi hkrati predstavljale težave zablodelega sveta.

Kljub cenzuri ali ravno zaradi nje je roman postal tudi eno najslavnejših literarnih del 20. stoletja in ustaljen del srednješolskega učnega načrta v večini angleško govorečih držav, pa tudi drugod po svetu, kjer poučujejo angleščino (tudi več generacijam slovenskih gimnazijcev so prigode Holdena Caulfielda dobro znane). Knjigo še več kot 50 let po prvem izidu vsako leto prodajo v okoli 250.000 izvodih (skupna prodaja pa je že presegla 60 milijonov) in je še vedno ena najbolj izposojanih knjig v ameriških knjižnicah. 30 let po prvi objavi romana je bil Varuh v rži tako največkrat prepovedana knjiga v ZDA kot druga najbolj obravnavana knjiga v tamkajšnjih javnih šolah.

Roman se osredinja na nekaj (pomembnih) dni v življenju Holdena Morrisseyja Caulfielda, kritičnega in depresivnega šestnajstletnika, ki ga zaradi učnega neuspeha vržejo s še ene šole in internata, in to tik pred božičnimi počitnicami. Holden se zato poslovi od Penceyja in ljudi, ki so mu šli tam na živce, in se odpravi v New York še pred zadnjim dnem pred počitnicami. Sprehaja se po mestu in srečuje nenavadne ljudi, zaradi vzdušja v mestu, neprijetnih dogodkov in spominov na mladost pa postane še bolj osamljen in depresiven. Prešine ga želja, da bi šel domov, ker bi rad videl svojo oboževano sestrico Phoebe. Med kratkim pogovorom s sestro Holden tudi razkrije pomen naslova romana.

Holden se odloči, da bo štopal na Zahod in si zgradil kočo daleč od vseh, ki jih pozna. A najprej se mora posloviti od sestrice Phoebe, ki je zanj simbol otroške nedolžnosti, a je deklica v resnici včasih bolj zrela od njega. Ko se srečata, hoče Phoebe zbežati z njim, saj noče biti več ločena od svojega brata. Holden jo jezno zavrne, a ji nato obljubi, da ne bo zbežal in se bo vrnil domov. Bralec na koncu izve, da Holden zgodbo pripoveduje v bolnišnici za duševne bolezni v Kaliforniji. Jeseni gre v novo šolo, a ni prepričan, da mu bo tokrat res uspelo …

Zgodba Varuha v rži se odvija v času, ko je bila knjiga napisana. Holdenov nežni in inteligentni brat Allie, ena ključnih oseb v romanu, je zaradi levkemije umrl 18. julija 1946, Holden je bil takrat star 13 let (Alliejeva smrt je odsev motiva smrti nedolžnosti, pa tudi glavni vzrok Holdenovega burnega dozorevanja), torej se zgodba odvija decembra 1949, pripovedovalčeva »sedanjost« pa je poletje 1950.

D. B. Caulfield je Holdenov starejši brat, ki je pisec in živi v Hollywoodu, piše tudi za filme, kar je v Holdenovih očeh enako prostituciji. Ko smo že pri svetu filma – se vam zdi neverjetno, da Varuha v Hollywoodu še niso spremenili v filmsko uspešnico z Leonardom DiCapriom v glavni vlogi? Saj ne, da se niso trudili … Ponudbe Salingerju so po uspehu romana kar deževale, med igralci, ki so si želeli upodobiti lik Holdena, pa so tudi Jerry Lewis, Jack Nicholson, Tobey Maguire in, da, Leonardo DiCaprio! Pri Salingerjevih agentih sta se za pravice snemanja Varuha potegovala tudi Harvey Weinstein in Steven Spielberg, a noben poskus menda sploh ni prišel do Salingerja.

Salinger ni hotel pravic za film podeliti nobenemu producentu ali režiserju, saj je še pred objavo Varuha doživel več "hollywoodskih" razočaranj. O tem, zakaj ne želi, da bi po slavnem romanu posnel film, je nekoč povedal: "Jaz bi rad videl, da bi naredili film, a Holden se ne bi strinjal," pri čemer se je seveda nanašal na Holdenov pogled na Hollywood in celotno filmsko industrijo kot "zlagano".

Jerome David Salinger se je rodil 1. januarja 1919 v New Yorku in je najbolj znan po Varuhu v rži, pa tudi po svoji samotarski naravi. V javnosti se ni pojavil že od leta 1980, že od leta 1965 pa (vsaj pod pravim imenom) ni objavil novega dela. Sredi 90. let so pri neki založbi sicer oznanili, da bodo izdali prvo knjižno različico Salingerjeve zadnje objavljene zgodbe Hapworth 16, 1924, a zaradi vsega javnega vznemirjenja se je Salinger odločil, da se bo umaknil iz dogovora, kot se je po izjemnem uspehu Varuha umaknil v osamo.

Leta 1953 se je preselil v zvezno državo New Hampshire in čeprav so se v mestece zgrinjali oboževalci, ki so želeli videti slavnega pisca, mu je uspelo ohraniti precej zasebnosti. Leta 2000 je Salingerjeva hči Margaret objavila knjigo spominov, ki je razbila kar nekaj mitov o nenavadnem možu, ki je po Varuhu objavil še dela Franny in Zooey (1961), Raise High the Roof-Beam, Carpenters in Seymour: An Introduction (1963). V vsakem je zbral nekaj povezanih kratkih zgodb ali novel, ki so predtem izšle v reviji New Yorker.

Alenka Klun