Vicenç Pagès Jordà se je rodil v Figuerasu v Kataloniji leta 1963. Po mnenju literarne kritike je avtor, ki je katalonsko pripovedništvo moderniziral z romani, ki presegajo tradicionalen način pisanja. Leta 1990 je izdal zbirko zgodb z naslovom Krogi neskončnih kombinacij. Sledile so ji esejistične knjige Veličina in beda literarnih nagrad, Tramvaj, imenovan besedilo in Od Robinsona Crusoea do Petra Pana, romani Horacijev svet, Pismo angleški kraljici, Sreča ni popolna in Igralci vista ter zbirki kratke proze V družbi drugega in Pesnik in druge črtice. Zadnji sta izšli knjiga za otroke Leča popotnica in roman Mejni dnevi. Za svoje delo je prejel več nagrad. Med drugimi je za roman Sreča ni popolna leta 2003 prejel nagrado sant Joan, decembra 2013 pa za roman Mejni dnevi najpomembnejšo nagrado za katalonsko književnost sant Jordi.

Vicenç Pagès Jordà piše v katalonščini. Večina njegovih knjig je prevedenih v kastiljščino oziroma španščino. V slovenščini sta izšla dva njegova romana: Sreča ni popolna in Pismo angleški kraljici. Oba je iz izvirnika izvrstno prevedla Veronika Rot.

Roman Pismo angleški kraljici deluje izjemno lahkotno in navduši mlade in starejše bralce. Mladi Joan Ferrer v očetovi kovačiji skuje tako mogočen meč, da si ga poželi sam hudič, zato sklene z njim dogovor: v zameno za meč mu ponudi nesmrtnost in neusahljivo bogastvo. Junak, ki se mu je nasmehnila sreča, kmalu ugotovi, da je biti nesmrten vse kaj drugega kot privilegij, še posebej, ko se zave, da življenje teče mimo njega, ne da bi mu ga bilo dano užiti. Na stotih straneh napisan kratek roman zajema tisoč let zgodovine. Večno mladi Joan Ferrer spoznava modrece in mogočneže, obiskuje palače in sobane, ljubi številne ženske, govori več jezikov v številnih deželah. Po tisočletju pregreh, skušnjav, bogastva od srednjega veka do danes pristane v strogo varovanem angleškem zaporu in se odloči pisati angleški kraljici.

Če je bil roman Sreča ni popolna generacijska kronika, lahko Pismo angleški kraljici kot tisočletno kroniko. Vicenç Pagès Jordà je s tem romanom napisal prispodobo nesmrtnosti, zgodbo, ki bralca vodi skozi stoletja zgodovine in se sprašuje po bistvenih rečeh. Joana Ferrerja tareta dolgočasje in nujnost prikrivanja svoje identitete. Življenje mu grenijo denarne valute in davčni sistem moderne družbe. Počuti se oškodovanega za dolgotrajna prijateljstva in ljubezen. Spoznava tudi, da je nesmrtnost hudo breme. Podobno kot junak romana Sreča ni popolna tudi Joan Ferrer v Pismu angleški kraljici izgublja motivacijo, ki bi ga spodbujala.

V knjigi sta objavljeni še avtorjevi spremni besedi in tehtna prevajalkina študija. Bralec si v resnici ne želi toliko spremnega in interpretativnega gradiva, pač pa ga mogoče potrebuje avtor sam, izzvan od stroke in kritike. Jordàju se je posrečil berljiv in zabaven roman, primeren za vse starosti. V njem ponuja v razmislek nekaj temeljnih človekovih spraševanj, vendar ostaja na ravni znanega; poleg res prijetnega branja ne prinaša česa nepričakovanega ali novega.

Andrej Rot, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS)