Oglas
“Dmetrij, nekoč veliki up slovenske literature, človek, na katerega so starejši oporečniki včasih gledali kot na mladega genija, pisatelj, ki je dolga leta veljal kot eden najboljših stilistov.“ Ta Virkov tretji roman je izšel leta 1996, v njem lahko spremljamo javno in zasebno zgodbo ostarelega, nad sodobno družbo razočaranega filozofa in dramaturga Sergija Tramarja in predvsem intimno zgodbo novinarja Jošta Rowenskega, ki je s Sergijem povezan zato, ker o njem piše knjigo, pa tudi zato, ker se njuno življenje vplete fotografinja Margareta Dev oziroma Magdalena Zeu.
”Sergijevo zajetno telo je ležalo na pločniku, čevelj mu je z noge zdrsel na cesto, njegov tolsti hrbet je prekrival pokrov odtočnega jaška in njegovi beli lasje so bili umazani od razmočene zemlje mestnega parka.“ Tako avtor bralcu predstavi osrednjo osebo romana Sergija Tramarja po eni izmed mnogih prekrokanih nočeh. Kaj točno se je zgodilo, izvemo šele v drugem poglavju. Sergij se noče sprijazniti s tem, da je star, in se še vedno obnaša kot razposajeni mladostnik. Njegova strast so pijača in ženske. Svoj prosti čas preživlja v Marmeladi, zanikrnem ljubljanskem lokalu, kjer se srečuje z znanci in pivskimi bratci in opazuje vsakodnevne opravke slovenskih pomembnežev. Tu tudi prvič srečamo novinarja Narodnjaka Jošta Rowenskega in fotografinjo Margareto Dev.Šesto poglavje romana je namenjeno podrobnejšemu opisu Jošta Rowenskega, ki je pred tremi leti prišel iz Nemčije in se po naključju zaposlil pri novonastalem desničarskem časopisu Narodnjak. Rowenski ima v tem Virkovem romanu nekakšno funkcijo Sergijevega alterega - tudi on se ne znajde najbolje v sodobni slovenski družbi. Do Sergija pride iz osebnih interesov, saj bi rad napisal knjigo o Sergiju. Roman, ki ga beremo, je v bistvu že knjiga, ki jo je o Sergiju napisal Jošt Rowenski. To lahko opazimo, če primerjamo uvodno poved štiridesetega poglavja “Sergij je vzel običajno dozo tablet za srce in za povrh še dva aspirina ter se spravil v posteljo že pred deseto” in del te povedi, ki jo prebere Jošt Rowenski iz svojih zapiskov: “Sergij je vzel običajno dozo tablet za srce in za povrh še dva aspirina.”
Margareta Dev oziroma Magdalena Zeu je tipična karieristka, ki svoje ženske čare uporablja predvsem za plezanje po družbeni lestvici. O sebi pravi, da je svobodna in da z moškimi spi zato, da kaj doseže ali pa da se komu maščuje. To njeno življenjsko načelo se v romanu pokaže večkrat, saj iz podobnih razlogov spi z Joštom Rowenskim. Najizraziteje pa se to pokaže, ko po naključju izve, da so Sergiju ponudili mesto direktorja pri novem slovenskem tedniku.
V nasprotju z njo je Jošt Rowenski res zaljubljen. Večkrat pomisli, da bi imel otroka z njo, čeprav si je ljubezen predstavljal drugače. Željno je pričakoval teden pred plačo, ko je Margareta ostala brez prebite pare. V teh dneh se je topila od pozornosti, prijaznosti in ljubeznivosti, to so bili edini dnevi, ko ga ni sadistično mučila s svojimi egoističnimi izbruhi in skrivnostnimi potepanji, ki so v njem povzročala napade ljubosumja. Ob enem takih napadov jo je prevaral s puhoglavo sodelavko Dado Brodar.
Tudi v tem romanu Virk vpelje skrivnostno, hrepenenje vzbujajočo rjavolaso žensko, ki s svojim prihodom povzroči nemajhno zmedo, a se sama zanjo ne zmeni. Jošt jo sreča na neki tiskovni konferenci in nenadoma se zave, da je ves trud okrog Margarete zaman. Njegovo življenje zdaj osmišljuje iskanje skrivnostne ženske in pisanje o Sergiju.
Medtem Sergij sprejme mesto direktorja, kljub grenkemu priokusu, ki ga dobi, ko ga podpredsednik neke vladajoče stranke Jože Mrakun pusti čakati, ker ima na obisku delegacijo študentov, pozneje pa dobi nujen telefonski poziv in na hitro odvihra iz pisarne.
Zvečer se slabo počuti in razmišlja o svojem življenju, vdani ženi, pokojnih prijateljih. Njegovo počutje je nekakšno slabo znamenje, ki pa si ga ne prizna in se naslednje jutro z Margareto odpelje do svoje brunarice na Dolenjskem. Margaretino fotografiranje se sprevrže v erotične igrice, ki se končajo s kopanjem v reki Krki, kar je za Sergija usodno, saj ga med plavanjem zadane infarkt. Margareta pobegne in v naglici pozabi fotoaparat. Pri Joštu skuša narediti samomor, a jo ta reši. Proti jutru pride policija, ki pove, da so Sergija Tramarja v Krki našli ribiči. Margareta ob pogledu na fotografijo mrtvega Sergija molči, ko pa policaj pokaže fotoaparat, je tudi Joštu vse jasno. Po Margaretini aretaciji se Jošt hlastno odloči, da bo odpotoval.
Nataša Gaši
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje