Prvo delo o prigodah malih mišk, ki jih popestrijo narativne in hkrati domiselne ilustracije Kristine Krhin, ponuja bralcem oziroma poslušalcem tri zgodbe; najprej se je treba seznaniti z glavnimi junaki knjige in njihovimi značajskimi lastnostmi ter navsezadnje s samo ustanovitvijo mesta, za kar poskrbi prvo poglavje Kako je nastalo mišje mesto.

Zgodba pa se ne začne s predstavitvijo samih mišk, ampak z opisom kraja, ki so si ga te izbrale za novo bivališče. Tudi to je imelo namreč svojo predzgodbo, saj so mesto ustanovile v zapuščeni stari hiši, o kateri se je po vasi širil glas, da v njej straši. Seveda je bila tako opuščena hiša ravno pravi prostor za mišjo družino Mišjeglavcev, ki se je naselila pod lesenim podom in kmalu privabila še druge družine – od Miševcev, Mišjerepkov, pa vse do Mišjedvomcev. Potem ko so se primerno nastanile in ob tem, kot se za pravo mesto tudi spodobi, so iz svojih vrst izbrale še župana, pa so se že morale spopasti s prvo nevarnostjo.

To je seveda predstavljal nihče drug kot črn muc, ki se je pritepel v bližino hiše in povsem prestrašil prav vsakega prebivalca Mišjega mesta. Miške so sklicale posvet in začele razmišljati, kako bi se znebile požrešnega mačkona. Rešitve se je domisli najmlajši Mišjeglav in miške so se že podale na delo. Na belo rjuho je slikar Rišmiš naslikal velikansko mišjo glavo, in ko je ura odbila polnoč, so se miške pod rjuho pognale proti mačku, ob tem pa pele pesmico in spuščale grozovite glasove. Maček se je prikazni seveda prestrašil in zbežal, miške pa so tako lahko spet mirno živele naprej.

V tretjem poglavju Rišmiš postane slaven slikar se je mogoče bolje seznaniti z mestnim umetnikom, ki so ga do prigode z nevarnim mačkonom someščani zaničevali in se iz njegovega dela posmehovali, češ da ni uporabno in zato čisto nič vredno. Za drugačen pogled nanj pa je poskrbel zlasti župan, ki je sklenil, da ustanovijo Muzej novejše mišje zgodovine, v katerega bi shranili rjuho, s katero so pregnali mačka, ob tem pa bi odprli še Mestno mišjo galerijo, kjer bi svoja dela razstavil prav slikar Rišmiš. Meščani so v stari skrinji pripravili razstaven prostore, Rišmiš pa se je lotil ustvarjanja novih podob. In čeprav se je odprtja razstave strašansko bal, saj je bil prepričan, da nikogar ne bo zanimala, ga je v posebej za to priložnost okrašeni skrinji presenetilo navdušeno ploskanje vseh prebivalcev mesta, celo lesnih črvov v skrinji.

V prvi knjigi Zgodb iz mišjega mesta, ki je izšla pri založbi Viharnik, je torej pisateljica Darinka Kozinc z ilustratorko Kristino Krhin pričarala mesto, v katerem skušajo majcene miške živeti umirjeno in urejeno življenje, ki pa jih vedno znova pripelje do nadvse zanimivih novih dogodivščin in spoznanj. Po predstavitvi prvih treh zgodb iz mesta, kjer se na koncu miške zabavajo ob slovesnem odprtju prve mestne razstave, pa avtorica povabi bralca k spoznavanju novih dogodivščin, ki se obetajo v naslednji knjižici.