Seveda gre za politično satiro britanskega pisatelja Georgea Orwella Živalska farma. Leta 1903 rojeni Orwell s pravim imenom Eric Arthur Blair je človeške lastnosti uspešno posodil živalim in na odličen način prikazal, kaj se zgodi, ko človek/prašič dobi oblast v svoje roke. Nekateri pravijo, da je pisatelj v romanu alegorično prikazal skvarjenje socialističnih idej v času vladavine stalinizma v Rusiji, čeprav je avtor zanikal, da naj bi se roman nanašal na stalinizem.

Revolucija na kmetiji se začne pod vodstvom prašičev, ki so najinteligentnejši med živalmi. Živali pod njihovim vodstvom izženejo svojega lastnika – človeka, saj imajo dovolj njegovega izkoriščanja. Graščinska farma se preimenuje v Živalsko farmo in začne delovati po principu animalizma oziroma bratstva med vsemi živalmi.

Živali prevzamejo upravljanje kmetije v svoje roke in delajo v slogi, a novo pridobljena svoboda in enakopravnost ne trajata dolgo. Prašič Napoleon ima namreč drugačne načrte. Počasi začne prevzemati oblast na farmi, s podporo ostalih prašičev pa mu uspeva vedno bolj ustrahovati druge živali na farmi. S kolegi začne za svoje trenutne potrebe prikrojevati dogodke iz preteklosti, za utrditev svojega položaja na vrhu pa se poslužuje celo ustrahovanja in usmrtitve. Enakopravnosti uradno ni več.

Prašiči se preselijo v hišo na kmetiji, kamor je bilo prej prepovedano vstopati, saj v hiši spijo le osovraženi ljudje, medtem ko ostale živali še vedno živijo zunaj hiše in v vedno večji bedi. Prašiči se vsak dan mastijo ob obloženi mizi, s hrano, ki so jo pridelale živali na kmetiji, »delavci« pa se komaj preživljajo z ubogo porcijo hrane, ki jim jo dnevno namenijo voditelji prašiči. Napoleon in njegovi sodelavci so začeli prevzemati vedno več človeških navad in začeli hoditi samo po dveh nogah, kar naj bi bil dokaz njihove civiliziranosti. Na koncu največji sovražnik živali, človek, postane njihov prijatelj ...