Odprtje razstave je sledilo predavanju Pavla Basinskega, Tolstojevega biografa in avtorja biografskega dela Zadnja postaja, ki se ukvarja s Tolstojevim poslednjim begom na železniško postajo v Astapovo, kjer je tako rekoč javnosti na očeh umrl. Basinski je na odprtju razstave poudaril dejstvo, da je Tolstoj široko prerasel ruske okvire in postal pomemben svetovni pisatelj že za časa svojega življenja, ko so na Jasno Poljano, njegovo posestvo, kjer je živel z družino, prihajali obiskovalci z vsega sveta in bili prijazno sprejeti. Razstava, kjer je mogoče videti fotografske portrete iz različnih pisateljevih življenjskih obdobij, pa tudi njegovih prednikov, se posveča predvsem Tolstojevemu življenju v Jasni Poljani in zajema tako družino kot tudi pisateljsko delo, spremlja pa jo zanimiv sto let star dokumentarni film, posnet v zadnjih letih Tolstojevega življenja - kar nedvomno priča o pisateljevi razvpitosti.

Otroštvo zaznamovano s smrtmi
Lev Nikolajevič Tolstoj se je rodil 9. septembra 1828 na posestvu v Jasni Poljani kot potomec stare plemiške družine, ki je bila tako ali drugače povezana z mnogo drugimi aristokratskimi družinami. Njegov oče grof Nikolaj Iljič Tolstoj je bil udeležen v vojni proti Napoleonu, njegova mati Marija Nikolajevna, rojena Volkonski, pa je umrla, ko je bil mali Lev star le 18 mesecev. Znano je, da je zgodnja izguba matere na Tolstoja močno vplivala in da ga je zaznamovala za celotno življenje, ko jo je tako ali drugače ohranjal v spominu. Leta 1837 je nenadoma umrl tudi Tolstojev oče, ki je, čeprav je za očetom podedoval kup dolgov (baje je Tolstojev ded knez Ilja Andrejevič Tolstoj perilo pošiljal prat na Nizozemsko, kar pa ni bila edina kaprica, ki je pripomogla k iztrošenju neizmernega bogastva) priženjena posestva in denar razsodno upravljal.

Skrb za štiri osirotele brate in sestro je sprva prevzela njihova babica, ki pa je umrla 11 mesecev za sinom, nato pa njihova teta Tatjana Aleksandrovna Jergolska. Teta Toinette, kot ji je pravil mali Tolstoj, je močno zaznamovala pisateljevo otroštvo; pozneje je po njej osnoval lik Sonje v Vojni in miru. Ko je leta 1841 umrla tudi ona, so otroci šli k teti Pelageji Juškovi in se preselili v Kazan, kjer so za njihovo izobrazbo skrbeli domači učitelji (kot trdi Basinski, so imeli velik vpliv na njihovo poznejše razumevanje vere).

Tesnobna občutja in želje po begu
Basinski v svoji knjigi opisuje več primerov Tolstojevih skoraj paničnih napadov, ki so jim sledili nenadni pobegi ali poskusi bega. Po biografovem mnenju gre za stalnico v Tolstojevem življenju, izhaja pa iz njegovega otroštva in fantovskih let. Prav najzgodnejša leta naj bi bila ključna za razumevanje celotnega Tolstojevega življenja; že eden prvih spominov, želja po tem, da se iztrga iz plenic, pozneje pa občutek ujetništva, ko ga je eden izmed maminih bratrancev dobronamerno pestoval na kolenu, nakazujeta na ta tesnobna občutja. Kljub vsemu pa marsikaj v življenju ruskega velikana, ki je bil že tedaj v središču pozornosti, prava medijska "zvezda", katere koraki/besede so bile tako ali drugače popisane, paradoksalno ostaja nepojasnjeno in celo skrivnostno.

K mistificiranju lastne osebnosti je pravzaprav precej pripomogel tudi Tolstoj sam, predvsem po t. i. duhovnem spreobrnjenju, ko se je odrekel ortodoksnemu pravoslavju in skušal osnovati lasten nauk na podlagi prvobitnega krščanstva. Prav ta spreobrnitev, v okviru katere se je med drugim nameraval odreči vsemu denarju, je med zakonca Tolstoj vnesla prve razpoke, ki so se tako poglobile, da njun zakon velja za enega najbolj nesrečnih v zgodovini književnikov. Sofja Andrejevna Bers je obveljala za burno, trmoglavo, težavno ženo, ki pa je edina po moževi smrti zmogla napisati njegovo biografijo in še avtobiografijo. Sklepati pa je mogoče tudi, da življenje s Tolstojem ni bilo najbolj enostavno in da se je mati 13 otrok, ki je vodila celotno gospodinjstvo Jasne Poljane, skrbela za Tolstojeve posle in ob tem neutrudno prepisovala njegova dela, dokaj upravičeno čutila zapostavljeno in nerealizirano v umetniškem smislu (za Sonjo Bersovo še danes velja, da je bila literarno nadarjena).

Moralna občutljivost razbrzdanega mladeniča
Tolstoj si je prvo literarno priznanje prislužil z med letoma 1852 in 1857 izdano avtobiografsko trilogijo Detinstvo, Deštvo, Mladost in Sevastopolskimi povestmi (1855), v katere je vpletel svoje izkušnje vojaka v krimski vojni. Pred tem je Tolstoj opustil študij orientalskih jezikov in pozneje še prava ter zaradi pretiranega hazardiranja zapadel v hude dolgove, kar ga je stalo hiše v Jasni Poljani. Ko se je vrnil tja, se je naselil v manjši hiši na pristavi starega posestva Volkonskih (gre za staro plemiško družino, s katero so bili Tolstojevi v sorodu). Po mnenju Basinskega veljajo ta pisateljeva leta za izjemno burna, razbrzdana in dekadentna, polna kvartanja, popivanja in druženja s prostitutkami, čeprav je bil Tolstoj že v mladih letih izjemno moralno občutljiv in je svoja dejanja dojemal kot izgubo nedolžnosti in padec v greh.

Jeseni 1910 je Tolstoj skrivaj zapustil Jasno Poljano, se s kočijo odpeljal na bližnjo železniško postajo in si kupil vozovnico (tretjega razreda) do Kozelskega, kjer je bila postaja za znani ruski samostan Optina Pustin. Že pred tem so pisatelja pogosto obhajale misli o tem, da bi se odpovedal vsemu; mučili so ga prepiri z ženo in želel si je le miru. Nekatere teorije o njegovem begu pravijo, da si je želel vrniti med kmete, ki jih je celo življenje resnično občudoval, druge, da je želel k sestri Mariji, ki je bila nuna, tretje, da se je želel spraviti s pravoslavno cerkvijo, ki ga je izobčila. A kot pravi Basinski, je imel Tolstoj celo življenje sindrom ubežnika, ki je neprestano na lovu za resnico.

Festival posvečen Tolstoju
Premiera velike koprodukcije SNG Drame, MGL-ja in Cankarjevega doma predstave Vojna in mir v režiji romunskega režiserja Silvia Pucareteja (med drugim igrajo Matej Puc, Marko Mandić, Jana Zupančič, Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Jernej Šugman, Janez Škof, Pia Zemljič in drugi) bo 21. januarja, v sklopu tega dogodka pa se v Cankarjevem domu odvija festival, na katerem bo 15. januarja premiera glasbeno-pripovedovalske predstave Tolstojeve povestice, od 17. januarja do 14. februarja bodo na sporedu predavanja Svetlane Slapšak, 15. februarja bo mogoče slišati predavanje Michela Aucouturierja En Tolstoj ali dva, 20. februarja bo predavanje Lube Jurgenson Sodobnost Tolstoja, 3. marca pa bo premiera gledališke predstave za igralca in svetlobo Platnomer – povest konja.