Posege v letošnjem letu so tako strokovnjaki omejili zgolj na kamniti podstavek spomenika in na kovano ograjo, na samem kipu pa so popravili poškodovani lok violine. Hkrati so izvedli tudi vrsto naravoslovnih in drugih raziskav, vključno s 3D-skeniranjem, je pojasnila Nina Žbona iz restavratorskega centra pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

S pomočjo opravljenih raziskav in skeniranja bodo pripravili oceno stanja samega kipa, na osnovi katere bodo pripravili program konkretnih restavratorskih del, ki jih bodo predvidoma začeli prihodnje leto. "Kip ni v tako zelo slabem stanju, da bi nemudoma razmišljali, da bi ga zaprli ali demontirali, ampak zob časa se pozna," je ocenila Žbonova.

Ganljivo 120 let skrito posvetilo
Kip je bil namreč 120 let izpostavljen podnebnim in drugim vplivom, tudi vandalizmu, zato je veliko mehanskih poškodb na površini. Izjemni detajli, ki jih ni mogoče opaziti s tal, kot so čipka na rokavih in ovratniku ali tkanina na gumbih, pričajo o veliki umetniški, ne le zgodovinski vrednosti spomenika, je še poudarila.

Prav omenjeno 3D-skeniranje je odkrilo 120 let staro posvetilo na Tartinijevi violini, ki ga prej še nihče ni opazil. Podrobnejše raziskave so razkrile čustveno posvetilo avtorja kipa Antonia Dal Zotta, ki je stvaritev očitno posvetil svoji pokojni ženi Idi Lessiak Naya Dal Zotto, ki je umrla prav v času nastajanja kipa.
.

.
Bo original ostal na Tartinijevem trgu?
Številne spomenike po svetu, ki so bili dolgo simboli mest, v zadnjem času shranjujejo v zaprtih prostorih z nadzorovano klimo. O tem, kaj bodo naredili v konkretnem primeru s Tartinijevim spomenikom oz. ali bo ostal na trgu sredi Pirana, pa je še prezgodaj govoriti. Nina Žbona je dejala: "Vsi vemo, da zrak ni tak, kot je bil včasih." Odločitev o preselitvi tovrstnih spomenikov z originalnega mesta in nadomestitev s kopijo ni preprosta, vsak primer pa je zgodba zase, je sklenila.

Pozno historicističen bronasti kip glasbenika Giuseppeja Tartinija, ki ga je leta 1896 izdelal kipar Antonio Dal Zotto, je najprepoznavnejši javni spomenik v občini in velja za simbol mesta Piran. Izjemen je tako zaradi umetnostnozgodovinskih lastnosti kot tehnološke izvedbe. Bron je skozi zgodovino veljal za izjemno odporen material, vendar so industrializacija, okoljske spremembe in onesnaženost ozračja poškodovale površine bronastih kipov, so ob začetku del zapisali na piranski občini.