"Dobra, modra, lepa": avtor Tartinijevega kipa je prav med deli izgubil svojo ljubljeno ženo. Spomin nanjo je sklenil vtisniti v nastajajoče delo. Foto: ZVKDS/Fatamorgana
V sodelovanju z Mestno občino Piran so pri ZVKDS-ju v maju izdelali konservatorski načrt za sestavne dele ograje, podstavek in kip Tartinijevega spomenika v Piranu. Foto: ZVKDS/Fatamorgana
Tartinijev kip
Giuseppe Tartini je znan po tem, da je utrdil osnove današnje violinske tehnike. Med njegovimi deli je kar 125 koncertov in 20 sonat, najbolj znana je Vražji trilček. Foto: BoBo

V okviru restavracije, ki so jo v zadnjih tednih izvajali strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKDS-ja, se je na skladateljevi violini "pojavil" do zdaj še neznan napis. Podrobnejše raziskave so razkrile čustveno posvetilo avtorja kipa, Antonia Dal Zotta, ki je stvaritev očitno posvetil svoji pokojni ženi Idi Lessiak Naya Dal Zotto.

Napis, ki ga zavod za varstvo kulturne dediščine navaja na svoji spletni strani, se glasi: Ida Lessiach Naya dal Zotto Buona Sapiente Bella Volo' a Dio 9-19-1893 Il Suo Anton dal Zotto. Ali po naše: Ida Lessiach Naya Dal Zotto Dobra modra lepa k bogu vzeta 9-19-1893 tvoj Anton dal Zotto.

Posvetilo je skril na violino
Iz arhivskih virov in literature je znano, še pojasnijo na ZVKDS-ju, da je žena z mnenji in nasveti sodelovala pri nastanku skulpture, vse dokler je smrt - še preden je bil spomenik končan - ni ločila od moža. Za svoje skrivno osebno posvetilo je umetnik izbral težko dostopno mesto na robu violine, ki je za svet ostalo skrito celih sto dvajset let, vse do danes.

Analiza potrjuje, pravijo restavratorji, da gre za izjemno umetnino, ki jo je avtor oblikoval z ljubeznijo in s posluhom za podrobnosti. Raziskave, ki so se začele spomladi, bodo potekale vse do konca leta. Na podlagi vseh izvedenih del bodo strokovnjaki ZVKDS-ja Restavratorskega centra in Območne enote Piran predlagali tudi način ustrezne sanacije velike umetnine, ki krasi piranski osrednji trg.

Dogodek, o katerem so poročali časopisi od Dunaja do Benetk
Prvi odbor za postavitev spomenika so ustanovili že leta 1888, nadaljnje priprave pa so trajale več let. Ob odkritju umetnine leta 1896 se je zbralo toliko ljudi, kot je imel Piran tedaj prebivalcev. V obmorsko mestece je tako s parniki, jadrnicami in tudi na vesla prišlo na tisoče ljudi iz vse Istre, pa tudi iz Furlanije in Benečije, da bi doživeli odkritje spomenika eni največjih osebnosti te pokrajine.

V sanjah rojeni Vražji trilček
V Piranu rojeni Giuseppe Tartini (1692-1770) velja za enega največjih violinistov svoje dobe ter priznanega skladatelja in glasbenega teoretika. Nekaj let je svoje umetniško delovanje opravljal na dvoru v Pragi, potem pa se je spet vrnil v Padovo, kjer je leta 1728 ustanovil glasbeno šolo, ki jo je vodil do svoje smrti. Zapustil je obsežen opus z okoli 130 koncerti in več kot 170 sonatami za violino.

Skladateljeva najbolj znana sonata je Vražji trilček. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Tartini je takoj, ko se je prebudil, melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najzahtevnejših evropskih skladb za violino.

Spodnji video del v Piranu je nastal v produkciji Fatamorgane, d. o. o.

Novo odkritje na Tartinijevem spomeniku
Novo odkritje na Tartinijevem spomeniku