Sorodna novica Slovenija po bolonjskem sejmu: "Na svetovni zemljevid smo umeščeni veliko bolj kot prej"

V Konzorciju so odprli razstavo tujih knjig za otroke Bologna po Bologni, na kateri bo do sobote na ogled izbor 350 nagrajenih oziroma kakovostnih tujih knjig, zlasti z evropskega prostora.

Ljubljanska razstava je za polovico mlajša od znamenitega sejma otroških knjig v Bologni, na katerem se je letos kot častna gostja predstavila Slovenija. Zbrane je tako na današnjem odprtju kot slavnostna govornica nagovorila direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. Kot je poudarila, "imamo v Sloveniji generacije otrok, ki so odraščale ob kakovostnih knjigah". Te so po njenih besedah vselej ustvarjali avtorji in ilustratorji, ki so presegali okvirje ter so bili in so še vedno znani po svoji drznosti. Po njenih besedah moramo produkcijo kakovostnih knjig kot družba še naprej podpirati. Dokler bodo ta proces podpirale tudi založbe in knjigarne, "smo na varnih tleh", je menila.

Sorodna novica Slovenija kot častna gostja na knjižnem sejmu v Bologni tudi z vprašanjem: "In kaj sledi potem?"

Razstavo Bologna po Bologni pripravljata skupaj največja slovenska založba Mladinska knjiga in Pionirska knjižnica v sodelovanju s slovensko sekcijo IBBY. Darja Lavrenčič Vrabec, predstavnica Pionirske knjižnice, je opozorila na dobro sodelovanje med slovenskim založništvom in knjižničarstvom, zlasti na področju otroške knjižne produkcije. To med drugim dokazujejo tudi priznanja zlata hruška, ki jih Pionirska - Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo podeljuje knjigam in njihovim avtorjem.

Manjši del razstavnega prostora je namenjen tudi knjigam za lažje branje, namenjenim predvsem otrokom s posebnimi potrebami, pa je opozorila književnica in tiflopedagoginja Aksinja Kermauner. Po njenih besedah naj bi v Sloveniji ena četrtina prebivalstva potrebovala prilagojeno gradivo za branje. Kot je pojasnila, nekateri to potrebujejo le v določenem obdobju, denimo tujci, posamezniki z različnimi oviranostmi, denimo slepi, gluhi, dislektični pa nekateri tudi vse življenje. Na tokratni razstavi je na ogled nekaj knjig v brajici, nekaj prilagojenih za dislektike, nekaj pa v skrajšanih oz. poenostavljenih oblikah. Uvodnim nagovorom je po odprtju razstave sledila tradicionalna predstavitev knjig poznavalke otroških knjig in dolgoletne predsednice slovenske sekcije IBBY Tilke Jamnik.