Takšno spominsko znamenje je univerzalnega pomena in navdihuje z željo po svobodi izražanja, meni Pahor.

Pobudnike spomenika je predsednik sprejel v luči prihajajočega evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Idejo spominskega znamenja so mu predstavili Boris Golec, Matija Ogrin in Luka Vidmar.

Pobudniki postavitve želijo s pobudo za postavitev spominskega znamenja slovenskim in drugim knjigam, ki so bile prepovedane, uničene ali niso izšle zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih političnih sistemov 20. stoletja, opozoriti na neizmerno kulturno škodo, ki so jo v našem prostoru v času pred lastno državnostjo in suverenostjo povzročila nedemokratična ravnanja in ideologije vse od 16. stoletja naprej.

Predsednik Pahor je pobudo podprl z navdušenjem, saj po njegovem mnenju takšno spominsko znamenje ni relevantno le za Slovence, marveč je "univerzalnega pomena in našo prihodnost navdihuje z željo po svobodi izražanja". Zavzel se bo, da bo tudi vlada pobudo razumela kot prispevek k "žlahtni tradiciji slovenstva, kjer imata jezik in beseda osrednje mesto", so sporočili z urada predsednika.

Evropski parlament je leta 2009 z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetil vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, slovenska vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan tudi v Sloveniji.