Umetnina je bila v delavnici konservatork in restavratork, ki so v zelo natančnem postopku v sliko vložile več kot 18.000 ur dela.

Koprska oltarna slika predstavlja vrhunec v zaporedju oltarnih del in se po kompoziciji zelo razlikuje od vseh prejšnjih Carpaccievih oltarnih podob, je na predstavitvi dela dejala vodja oddelka za štafelajno slikarstvo in vodja projekta restavriranja Carpaccieve slike Barbke Gosar Hirci z Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

V restavratorskem centru so veliko sliko prevzeli januarja 2019 in jo sprva zgolj opazovali ter zapisovali dognanja. Nato so začeli odstranjevanje površinske umazanije, temu pa je sledilo odstranjevanje neoriginalnih lakov. Ko je bila saturacija na sprednji strani po letu in pol končana, so utrdili še sprednjo in zadnjo stran ter sanirali nosilec slike. Ko je bila slika napeta na nov podokvir, so se lotili retuše, s katero so se ukvarjali v preteklih letih.

Barbka Gosar Hirci se je s sodelavkama Emino Frljak Gašparovič in Sanelo Hodžić samo s finalno retušo ukvarjala več kot leto dni. Presenetile so jih namreč stare in popolnoma temne retuše, ki so jih našle pod preslikavami italijanskega slikarja Cosroa Dusija, ki je sliko leta 1839 v 70 odstotkih preslikal. Te so odstranjevale po milimetrih.

Sorodna novica Milimeter za milimetrom: dolgotrajen postopek čiščenja Carpaccieve slike je končan, vrača se v Koper

Oltarna slika predstavlja razširjen motiv tistega časa – gre za Sveti razgovor (Sacra Conversazione), kjer Marija sedi z Jezusom na prestolu, ob tem pa so razporejeni svetniki in donatorji. Svetnike lahko od leve proti desni identificiramo kot Hieronima v kardinalskem oblačilu, Jožefa, Roka (prvotno je slika krasila stranski oltar, posvečen sv. Roku, zato je tudi figura tega svetnika na sliki postavljena na častni položaj desno od Marijinega prestola), Sebastijana in Nazarija, zavetnika Kopra, ki v levi roki drži maketo mesta. Najbolj desno stoji Quirizio ali Quirino, rimski vojak, ki je bil s pastoralno vizitacijo identificiran leta 1660.

Oltarna slika, ki meri v višino 414 centimetrov, v širino pa 251 centimetrov, je zavzela svoje mesto na desni strani oltarja v koprski stolnici, kamor so jo strokovnjaki namestili na začetku tega tedna. Za sliko se domneva, da je bila izdelana leta 1516, Carpaccio pa jo je ustvaril prav v Kopru, kjer je v zadnjih letih svojega življenja tudi živel.

Konservatorsko-restavratorski projekt Carpaccio je na nacionalni ravni eden pomembnejših projektov na področju likovne dediščine. Začeli so ga leta 2010, ko je oddelek za štafelajno slikarstvo prevzel v konservatorsko-restavratorsko obravnavo omenjeni sliki z orgelske omare, ki ju je Carpaccio ustvaril leta 1523. Dela na teh slikah so bila končana leta 2018, leto pozneje so iz Kopra že pripeljali veliki finale projekta – oltarno sliko Marija z Detetom in s šestimi svetniki.