Bronja Žakelj

Težko nam je gledati bolniške postelje, minljivost in krhkost, ker s tem gledamo tudi svoj poraz, svojo lastno smrt. Danes se s tem v družbi, ki goji "mit o sreči", in v družbi, kjer je telo temelj naše identitete, ne želimo soočati. Smrt in bolezen se umikata za zidove bolnišnic, v domove za ostarele, v intimo spalnic, a bolj ko se smrt umika izpred naših oči, večji je strah pred njo, saj nič ni bolj strašnega od neznanega.