in podobno. Torej brutalizem, ki je sinonim za velike javne projekte, za grobo arhitekturo, je danes v nostalgičnem pogledu prenesen v nekaj, kar je majhno in povezano z estetizacijo doma; postal je del dobičkonosnega posla notranjega dizajna. Tukaj smo priča nostalgiji, ki pa ni prazna nostalgija, ampak je povezana z globokim občudovanjem povojnega obdobja.

Megastrukture kot Barbican, Trellick Tower, Nightingale estate ali Park Hill so danes kultni objekti in stanovanja v njih so danes zaželena tarča novopečenih bogatašev. Preprosto je 'kul', če živiš v betonskem kolosu. Kako si kurator britanskega paviljona na arhitekturnem bienalu razlaga to fascinacijo z brutalizmom?

Intervju Polone Balantič s Samom Jacobom preberite tukaj.